Upravno sodišče zavrglo tožbi glede azilnih centrov

Upravno sodišče je zavrglo tožbi občin Brežice in Središče ob Dravi proti sklepu vlade o organizaciji izpostav azilnega doma na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi. Zavrglo je tudi njuna predloga za izdajo začasnih odredb.

Krajani na različne načine izražajo nasprotovanje postavitvi kontejnerjev za nastanitev ljudi, ki bi nezakonito vstopili v državo, na območju nekdanjega mejnega prehoda na Obrežju in v Središči ob Dravi. Med drugim so namero državne oblasti poskušali ustaviti tudi s tožbama na upravno sodišče, pri čemer pa niso uspeli.

Kot so utemeljili razloge za zavrnitev tožb, po presoji sodišča s spornim sklepom zlasti ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi in s tem poseženo v pravni red tožnic, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. S tem aktom je vlada le izrazila namero, da organizira izpostavi azilnega doma, ni pa posegla v nikogaršnji pravni položaj, torej tudi ne položaj tožnic.

»Glede na to, da sporni sklep torej ne ustvarja nobenih učinkov, teh ne more imeti niti v sferi ustavnih pravic, zaradi česar tudi pogoji za subsidiarni upravni spor niso podani,« so zapisali in dodali, da prav tako v obeh zadevah ne gre za javnoupravni spor med državo in lokalno skupnostjo.

Sporni sklep tudi ne predstavlja procesnega sklepa, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. »Navedeno tako pomeni, da v obeh zadevah tudi niso podani pogoji za katero od alternativnih možnosti za dopustnost upravnega spora,« so še poudarili. Sklepa sodišča še nista pravnomočna in se lahko občini še pritožita nanju.

Na brežiški občini so dejali, da se bo župani Ivan Molan odzval jutri.

Podpredsednik vlade Matej Arčon je komentiral, da je bila odločitev upravnega sodišča na nek način tudi pričakovana: »Vse ukrepe bomo sprejeli tako, kot smo si začrtali, kar pa ne pomeni, da ne bomo še naprej gojili dialoga z občinami in iskali čim boljše rešitve za sobivanje azilnega doma in ljudi, ki živijo na tem območju.«

Protesti tudi po sestanku z ministrom

Potem ko je vlada konec februarja sklenila, da se za potrebe nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito organizira izpostavi azilnega doma na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi, so se prebivalci večkrat zbrali na protestnih shodih. Med drugim so nasprotovali temu, da izvršilna oblast odloča brez kakršnegakoli posvetovanja z lokalno skupnostjo, navajajo pa še vrsto razlogov, zakaj so proti. »Postavljeni smo bili pred zid oziroma imamo občutek, da smo drugorazredni državljani. Stališče vseh treh občin, ki smo v Upravni enoti Ormož, je, da vlada prekliče sklep. Peticijo za to smo vložili v državni zbor,« je konec marca dejal Toni Jelovica, župan Središča ob Dravi. Z županom Brežic Ivanom Molanom sta tudi po sestanku z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem in direktorico Urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarino Štrukelj konec marca vztrajala pri teh stališčih.

Predstavnika vlade sta takrat pojasnila, da je več kot 80 odstotkov nezakonitih prehodov meje – lani jih je policija zaznala več kot 60.000, letos pa samo do konca aprila že 13.570 – v občini Brežice, zato je zamisel, da bi registracijski center in azilni dom postavili na Obrežju, Središče ob Dravi pa je rezervna lokacija zaradi nove severovzhodne balkanske migracijske poti, po kateri prihajajo predvsem sirski in turški državljani, namenjeni v Avstrijo in Nemčijo.

Na Obrežju bi postavili do 25 bivalnih kontejnerjev, za največ 120 do 150 oseb, v Središču ob Dravi manj, in to samo če bi bilo nujno in torej v Ljubljani in Logatcu ne bi bilo dovolj prostora za vse, lokaciji pa bi bili prehodni in začasni, je tedaj pojasnila Katarina Štrukelj.

Župan Brežic Ivan Molan je dejal, da privolijo v to, da se na Obrežju uredi registracijski center, v katerem bi zagotavljali nujno oskrbo in bi bil zaprtega tipa. V izpostavi azilnega doma pa gibanje ni omejeno, kar je bil eden od argumentov, zaradi katerih je občinski svet sprejel sklep, da lokacija ni primerna.

Ob teh vprašanjih so se aktivirale tudi politične stranke. SDS je predlagal posvetovalni referendum, na katerem bi se vprašanje glasilo »Ali ste za to, da se v Republiki Sloveniji gradijo novi azilni domovi in njihove izpostave za nastanitev nezakonitih migrantov?«, večina v državnem zboru je razpis zavrnila. Prav tako je zavrnila predlog novele zakona o lokalni samoupravi, po kateri bi uvedli soglasje občin glede nastanitev migrantov.