Nedelja, 12. 5. 2024, 11.52
1 teden, 4 dni
Peter Kauzer, intervju
Peter Kauzer in njegovi spomini na prvi uspeh v Tacnu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,80
Tacen mu nikoli ni najbolj ustrezal, čeprav ima na tej progi že celo vrsto uspehov.
"Takrat sem kot študent živel v Ljubljani," se svojega prvega velikega mednarodnega uspeha spominja Peter Kauzer, eden najboljših kajakašev zadnjih let. Po 19 letih še vedno vztraja in še vedno sodi v sam vrh.
Petra Kauzerja, srebrnega olimpijca iz Ria leta 2016, ni treba posebej predstavljati. V svoji karieri je dosegel praktično vse in v kajaku na divjih vodah velja za pravi fenomen, potem ko pri 40 letih še vedno sodi v sam vrh tega športa. Zelo kmalu (15.–19. maj) ga čaka domače evropsko prvenstvo v Tacnu. Pred 19 leti, leta 2005, je prav v Tacnu zablestel na mednarodnem prizorišču, ko je osvojil srebro. Od takrat je šla njegova kariera samo še navzgor. V svojo vitrino je postavil vrsto uspehov. A Hrastničan, ki bo letos v Parizu tekmoval na svojih že petih olimpijskih igrah, še ne želi reči zadnje.
Petra Kauzerja že vsa leta trenira njegov oče Peter Kauzer starejši.
Svojo uspešno mednarodno kariero ste začeli leta 2005, ko ste bili prav v Tacnu srebrni na evropskem prvenstvu. Kako se spominjate tistega uspeha?
Pred evropskim prvenstvom sem se zavedal, da sem hiter, potem ko sem na slovenskih izbirnih tekmah suvereno zmagal. Takrat se nas je malo več borilo in bili smo izenačeni. Na tistih izbirnih tekmah sem nekoliko odstopal od ostalih. Takrat sta bila v ekipi še Dejan Kralj in Andrej Nolimal.
Lahko rečem, da smo takrat imeli malo več prednosti zaradi domače proge. Ta prednost je skopnela, saj so tekme tukaj vsako leto. Prizorišča se ne menjavajo, tako da so tudi tuji tekmovalci dobro preučili tacensko progo.
Ali bo letos kaj drugače, ker je nova zapornica?
Z novo zapornico je voda nekoliko konstantnejša, ampak se še vedno spreminja. Zdaj poskušajo narediti nekaj s postavitvijo prog, ki je za tacensko progo nekoliko nenavadna. Mogoče bi bilo bolje, če bi postavili klasične proge … Zdi se mi, da je bila tekma lepša, ampak tako je.
Takrat sem kot študent živel v Ljubljani in sem večino treningov opravil v Tacnu. Tudi pozimi nisem odšel nikamor v tople kraje na priprave, ker je bila milejša zima in sem skozi vso zimo veslal na tacenski progi. Zavedal sem se, da imam progo v mezincu in da moram samo zdržati pritisk domačega terena. Res je, da je bila to prva tekma pred domačimi navijači, pravzaprav sem že prej tekmoval na tekmah svetovnega pokala …
Nisem se obremenjeval z rezultatom, ker sta bila Dejan Kralj in Andrej Nolimal že takrat stalna člana reprezentance, jaz pa sem bil šele drugo leto v prvi ekipi. Morda sta bila ona dva bolj med tistimi, od katerih so pričakovali vrhunske rezultate. Čeprav sem bil na izbirnih in uvodnih tekmah hitrejši od njiju. Na koncu sem zdržal. Spominjam se, da sem bil pred finalom kar malce nervozen. Poskušal sem se čim bolj osredotočiti in čim bolje odpeljati. Naredil sem eno malce večjo napako. Brez tiste napake bi zmagal, ampak tudi drugo mesto je bilo zelo dobrodošlo. Ta rezultat je bil zame odskočna deska.
"Navadil sem se pritiska domačega občinstva, navijačev …"
Kako se danes pripravljate na evropsko prvenstvo? Omenili ste, da ste bili leta 2005 na štartu kar nervozni.
Še danes pred tekmo čutim malce nervoze, ampak mislim, da je to dobrodošlo, saj se zato bolj osredotočiš na to, da boš bolje odpeljal. Če ne bi bilo nobene nervoze, bi bilo videti, kot da greš samo po svež kruh v trgovino (smeh, op. p.). Danes je malce drugače. Točno vem, kaj moram narediti in kako se moram pripraviti, da iz sebe iztisnem maksimum. Mogoče se po vseh teh letih izkušenj in tekmovanj malce drugače soočiš s pritiskom domače proge.
Velikokrat ste omenjali, da se s tacensko progo nikoli niste povsem spoprijateljili, ampak v svetovnem pokalu ste na njej štirikrat zmagali in bili dvakrat drugi. Ali ste kljub temu še vedno takšnega mnenja?
Mogoče zato, ker Tacen tako dobro poznam in vse delam avtomatsko. Točno vem, kako je, če se naredi dobra ali slaba voda. V Tacnu natančno veš, kaj vse lahko gre narobe in kaj narediti, da stvari ne gredo narobe. Res je, da sem na tej progi dosegel največ zmag v svetovnem pokalu. Navadil sem se pritiska domačega občinstva, navijačev … Ko se spustiš skozi zapornico, val navdušenja prileti vate. Če na to nisi pripravljen, te lahko kar malce šokira. Ko se na to navadiš, je res nor občutek veslati po Tacnu. Naš šport pa je tako nepredvidljiv, da v prvi vrsti ne veš, kakšni bodo pogoji na progi in kaj bodo naredili drugi tekmovalci. Zavedam se torej vseh pasti proge in včasih ni najprijetneje. Po drugi strani pa še vedno uživam v tem in mi je malo žal, da ni več takšnih tekem, kot je tacenska.
V Tacnu je na največjih tekmovanjih vedno navijaško vzdušje.
Na največjih tekmovanjih je bilo v Tacnu veliko hrastniških navijačev, ki so poskrbeli za posebno vzdušje. Ali pridejo tudi tokrat?
Verjetno bodo prišli, ampak se s tem ne obremenjujem. Sam nimam nič s tem, ampak za to skrbijo drugi. Jaz sem zato tam, da se čim bolj osredotočim na tekmo. Hrastnik je blizu in je lažje priti v Tacen kot v tujino, ko potrebuješ kar nekaj ur, da prideš na prizorišče. Mislim, da ne bodo prišli samo hrastniški navijači, ampak tudi drugi. Tudi veliko tujcev bo prišlo, saj je Tacen vedno veljal za prizorišče, kjer je bila atmosfera res dobra.
Preberite še:
