Tveganja so nizka ali zmerna – z izjemo kibernetskih

Banke so lani dobro poslovale in so bolj odporne na šoke, povečujejo pa se tveganja iz zunanjega okolja, ugotavlja BS v poročilu o finančni stabilnosti.
Fotografija: Poročilo o finančni stabilnosti sta predstavila viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc in direktorica oddelka za finančno stabilnost Meta Ahtik. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Poročilo o finančni stabilnosti sta predstavila viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc in direktorica oddelka za finančno stabilnost Meta Ahtik. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Sistemska tveganja za slovenski finančni sistem se nižajo in ostajajo nizka do zmerna, ugotavljajo v Banki Slovenije. Hkrati se povečujejo tveganja, ki izhajajo iz zunanjega okolja bančnega sektorja. »Gre za dogodke, povezane s podnebnimi tveganji, v luči geopolitičnih trenj pa se povečujejo kibernetska tveganja. Kot nadzorniki namenjamo tem področjem čedalje več pozornosti,« je ob predstavitvi poročila o finančni stabilnosti povedal viceguverner BS Primož Dolenc

V primerjavi z zadnjim poročilom z lanskega oktobra so tako v BS dvignili oceno kibernetskih tveganj iz zmerne v povišano, na drugi strani pa so tveganja za solventnost in dobičkonosnost bančnega sistema iz zmernih spremenili v nizka. Prav tako je nizko tudi dohodkovno tveganje in tveganja, ki izhajajo iz likvidnosti bančnega sistema in lizinških družb, vsa druga tveganja pa so zmerna, vključno s podnebnimi. 

V BS so ob lanskih zgodovinsko visokih dobičkih bank zdaj izboljšali tudi oceno odpornosti bančnega sistema – kar zadeva dobičkonosnost in solventnost – in jo vidijo kot visoko, s stabilnimi obeti tudi za prihodnja čertrtletja.

»V Sloveniji so makroekonomske razmere v primerjavi s povprečjem držav EU v splošnem nekoliko ugodnejše, še vedno pa nas vse intenzivno zaposluje inflacija, a se tudi tu razmere izboljšujejo, razlike med posameznimi članicami območja z evrom pa ostajajo. To dokazujeta tudi podatka iz prejšnjega tedna o triodstotni inflaciji v Sloveniji in 2,4-odstotni inflaciji v evrskem območju,« ocenjuje Dolenc. Kar zadeva prihodnje ukrepanje ECB, bodo po njegovem ključni nekateri dodatni podatki, ki bodo na voljo v prihodnjih tednih.

Letos predvidoma brez sprememb v makrobonitetni politiki

V BS so znižanju tveganj namenili tudi svoje makrobonitetne ukrepe za omejevanje kreditiranja prebivalstva, ki so jih lani ponovno kalibrirali, v prihodnjih tednih ali mesecih pa načrtujejo oceno učinkov teh sprememb. Za krepitev odpornosti bančnega sistema na različna tveganja so konec lanskega leta uvedli še enoodstotno stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika. »S tem naslavljamo nepredvidene ekonomske šoke in negotovosti, povezane s cikličnimi sistemskimi tveganji. Drugih pomembnejših sprememb makrobonitetne politike pa letos ne načrtujemo,« napoveduje Dolenc. 

V prihodnje bodo glavne negotovosti za finančni sistem izhajale iz zunanjega okolja in geopolitičnih napetosti po svetu, sicer pa se tveganja v bančnem sistemu kot celoti nižajo, je pritrdila tudi Meta Ahtik, direktorica oddelka za finančno stabilnost in makrobonitetno politiko v BS. Denimo, obrestna tveganja so se v prvem četrtletju znižala s povišanih v zmerna. Ugodni rezultati lanskega poslovanja bank se že prelivajo v dodaten kapital, ki krepi odpornost bančnega sistema. 

Tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga, po oceni BS ostaja zmerno, precenjenost nepremičnin je bistveno nižja, kot je bila, denimo, leta 2008. Po vrhu v letu 2022 se obseg novih stanovanjskih posojil zmanjšuje, povprečne pogodbene obrestne mere za nova posojila pa so na ravni štirih odstotkov. Ob nadaljnjem upadanju števila prodaj se je rast cen stanovanjskih nepremičnin v zadnjem lanskem četrtletju ponovno nekoliko okrepila. V BS za zdaj tudi ne pričakujejo večjega znižanja cen stanovanjskih nepremičnin.     

Zmerno ostaja tudi tveganje financiranja, vse več je vezanih vlog gospodinjstev, skupno pa so vloge varčevalcev lani porasle najmanj po letu 2015. Hkrati banke za zdaj ne vidijo interesa za povišanje depozitnih obrestnih mer.

Še naprej je zmerno tudi kreditno tveganje. Kvaliteta bančnih portfeljev je za zdaj ugodna in stabilna. Delež slabih posojil je na ravni bančnega sistema nizek, približno enoodstoten, višji delež nedonosnih terjatev pa je v predelovalni industriji in gostinstvu.  

Nizka ostaja tudi ocena dohodkovnega tveganja, saj se nadaljujejo ugodne razmere za ustvarjanje dohodka bank. A v BS opozarjajo, da bodo banke v prihodnje, ko se bodo obrestne mere začele zniževati, težko vzdrževale dosežene ravni dohodka, pri tem pa bo v prihodnjih letih operativne stroške bank zvišala tudi uvedba davka na bilančno vsoto.

Preberite še:

Komentarji: