V nadaljevanju preberite:

»Veličastna vrlina naše dinastije je prodrla v vse države pod nebeškim pokrivalom, kralji vseh narodov pa so nam ponudili svoje visoke davke na kopnem in morju. Kot se lahko o tem na lastne oči prepriča vaš veleposlanik, imamo vse. Ne pripisujemo nikakršne vrednosti čudnim ali premišljeno izdelanim predmetom in nimamo nobene koristi od izdelkov iz vaše države.«

Tako je leta 1773 kitajski cesar Qianlong v pismu odgovoril britanskemu kralju Juriju III. in zavrnil zahtevo rastočega evropskega imperija, naj odpre vrata Velikega zidu ter britanskim izdelkom dovoli vstopiti na veliki trg. Britanski kralj je k mandžurskemu vladarju poslal veliko delegacijo, ki jo je vodil George Macartney, eden najuglednejših diplomatov Združenega kraljestva. Angleži so s seboj prinesli vse polno vzorcev svojih izdelkov, ki so jih želeli prodajati, a jih je Qianlong napačno razumel: mislil je, da je to davek, ki ga britanski imperij ponuja njegovemu cesarstvu, in bil skorajda užaljen, ker se mu je zdelo vse, kar so mu prinesli, preveč ceneno.