Po nedavni utopitvi mladega moškega v gramoznici Pleterje ali Green Lake pri Kidričevem so vse glasnejše razprave o tem, kako varno je kopanje v gramoznih jamah. Mnenja se krešejo tudi o tem, ali je komurkoli dovoljeno dostop do vode prepovedati. Pred časom je namreč Cestno podjetje Ptuj na enem glavnih dostopov do gramoznice Pleterje postavilo ograjo, opozorilne table in varnostne kamere.
Kopanje na divjih plažah gramoznice Pleterje naj bi bilo torej prepovedano. Pa je res? Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) so poudarili, da je voda v Sloveniji javno dobro. Zato se načeloma lahko kopamo povsod, a seveda le na lastno odgovornost.
Gramoznice Pleterje na seznamu kopalnih voda ni
Na seznamu kopalnih voda v Sloveniji je sicer 47 lokacij in samo slaba polovica od njih so kopališča ob obali morja. Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) kakovost teh voda redno preverjajo. Poleg uradnih kopališč pa poznamo še tako imenovana divja kopališča, kjer kopanje sicer ni prepovedano, je pa odsvetovano. Gramoznice Green Lake na seznamu kopalnih voda ni.
Tukaj je objavljena ARSO interaktivna karta kopalnih voda.
Zelo nevarni so podvodni vrtinci
Na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) so za STA povedali, da so prav gramoznice najbolj priljubljen tip divjih kopališč v Sloveniji. Vendar so ob tem takoj opozorili, da v gramoznih jamah na nas prežijo pasti. Temperatura vode se v gramoznicah zelo spreminja, kar povečuje možnost krčev in posledično utopitve. Poleg tega vstopi v vodo in iz nje niso urejeni, bregovi so lahko spolzki in nestabilni.
V gramoznicah so zelo nevarni podvodni vrtinci in morebitno rastlinje, v katerega se lahko zapletemo, so opozorili na URSZR.
Na upravi so opozorili še, da se je treba vedno prepričati o globini vode, preden skočimo vanjo. Spoštovati je treba table, ki prepovedujejo kopanje. Izogibati se je treba plavanju ob zajezitvah in vodnih zbiralnikih, marinah, pristaniščih, na deročih mestih, v bližini pregrad hidroelektrarn in v gramoznicah. Kopanje je odsvetovano tudi v vodah, kjer je zmanjšana prosojnost ali se na površini vode opazijo nečistoče.
Napihljive blazine ne nudijo nobene varnosti
Pri kopanju moramo biti posebej pozorni na otroke, saj ti ne poznajo nevarnosti in jih brez varovanja ne smemo pustiti pri obali. Policija opozarja, da nam vodne blazine ali drugi pripomočki za plavanje v globoki vodi ne nudijo nobene varnosti. Ob tem nikoli ne plavajmo s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem. Po obilnem obroku počakajmo najmanj dve uri, preden se odpravimo v vodo, izogibajmo pa se tudi alkoholnim pijačam.
V vodo ne skačimo, ko smo vroči in potni, saj se mora telo postopno privaditi na temperaturo vode.
Utapljajočemu je bolje vreči vejo, kot skočiti v vodo
V primeru nevarnosti utopitve je treba poklicati na številko 112. Policija pa svetuje, da je utapljajočemu bolje vreči vrv ali vejo, kot skočiti v vodo. Reševanje iz vode je namreč velik telesni napor, utapljajočemu se je treba približati iz hrbtne strani in ga zagrabiti denimo za lase. Če se utapljajoči oklene reševalca, za slednjega ni drugega izhoda, kot da se potopi in se tako reši smrtonosnega prijema, opozarjajo policisti.
Vsak utopljenec, tudi če ga ni bilo treba oživljati, sodi v bolnišnico. Možni so namreč hudi pljučni zapleti.
Če je le mogoče, naj reševalec z umetnim dihanjem z usti začne že v vodi, ko začuti tla pod nogami. Takoj ko je utopljenec na suhem, pa ga slecimo do boka in začnimo odstranjevanje tujkov iz dihalnih poti. Voda bo iz dihalnih poti odtekla, če utopljenca za trenutek dvignemo v pasu na način, da glava z oprsjem visi navzdol. Če utopljenec ne kaže znakov življenja, ga je treba oživljati z umetnim dihanjem in zunanjo masažo srca. S tem moramo nadaljevati do prihoda nujne medicinske pomoči ali dokler nismo povsem izčrpani, navaja STA. Pred tem sme oživljanje prekiniti le zdravnik.
