gospodarstvo

Žalostno, da vsak poskus izboljšanja delavskih pravic jemljejo kot grožnjo konkurenčnosti

31.1.2024 | 16:40 | I. V.

Tudi letos sindikate čaka precej dela. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je danes dopoldne v Novem mestu pripravila delovni posvet s člani, po posvetu pa je vodstvo sindikata predstavilo svojo dejavnost v lanskem letu in naloge, ki jih čakajo letos. Glavna tema posveta so bili lani sprejeti zakoni in napovedani zakoni s področja delovnopravnih razmerij, ki naj bi jih država sprejela letos.

»Kar se tiče spremembe delovnopravne zakonodaje, je bil lani najpomembnejši sprejem Zakona o delovnih razmerjih, ki je bil po precej mučni poti do sprejema deležen še ustavne presoje. Žalosti me, da je odnos delodajalskih organizacij do delavskih pravic tak kot je, da vsak poskus izboljšanja jemljejo kot grožnjo konkurenčnosti. V ustavni presoji se zdaj napadajo oskrbovalski dopust, dopust za žrtve nasilja in predvsem zaščita sindikalnih zaupnikov. To ni dober znak ne za nadaljnji dialog in ne za kakršnakoli pogajanja v prihodnosti,« je zaplet pri sprejemanju Zakona o delovnih razmerjih komentirala Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Lidija Jerkič

Evidentiranje

Druga pomembna tema lanskega leta je bil sprejem Zakona o evidentiranju delovnega časa, ki je po besedah Jerkičeve deležen posmeha delodajalskih organizacij, medtem ko na današnjem posvetu nihče izmed zaposlenih ni imel nobene pripombe na novosti na področju evidentiranja. Večina delodajalcev je imela na ta način evidentiranje urejeno že prej. Tam, kjer evidentiranje prej ni bilo urejeno tako, kot to določa novi zakon, pa tako ureditev delavci pozdravljajo, saj na koncu meseca dobijo informacijo o opravljenih delovnih urah in tem, kako so te ure obračunane. »Opozorjeni pa smo bili na nepravilnosti pri izvajanju zakona. Zaposleni na primer beležijo, da so imeli odmor, čeprav v tem času delajo,« je dodala Lidija Jerkič.

Poklicne bolezni

Lani je bil sprejet tudi Pravilnik o poklicnih boleznih. Po tridesetih letih raznih pregovarjanj je Zveza svobodnih sindikatov vložila tožbo na Mednarodno organizacijo dela, ki je državi naložila sprejetje tega pravilnika. Vendar opažajo, da ga še nismo posvojili, ker je primerov ugotavljanja poklicnih bolezni še vedno premalo. Pomemben, predvsem v trgovinski dejavnosti, je tudi pravilnik o ročnem premeščanju bremen. Zaposleni v tej dejavnosti dnevno premeščajo na tone bremen, kar vsekakor vpliva na njihovo zdravje. Dosežen je bil napredek, saj se je tonaža preloženih bremen s tam precej zmanjšala.

Minimalna plača

Začetek leta zaznamuje sprejemanje zakona o minimalni plači, Lidija Jerkič ob tem obljublja, da bodo v Zvezi svobodnih sindikatov posvetili posebno pozornost ukinitvi sistema, ki dovoljuje, da je najnižja osnovna plača lahko manjša od minimalne plače: »V pogajanjih z delodajalci iz zasebnega sektorja napredka v pogajanjih o tem ni pričakovati, zato bomo skušali doseči, da bo to urejeno v zakonu.«

Pokojnine

Drugo pomembno področje letošnjega leta je pokojninsko zavarovanje. »Še vedno čakamo na vladna izhodišča. Ne bomo pristali na podaljševanje delovne dobe ali zavarovalne dobe. Sistem 60/40, ki ga imamo zdaj, je primeren. Ne glede na vse že zdaj veljavna zakonodaja podaljšuje tako upokojitveno starost kot tudi zavarovalno dobo. Še nekaj let nazaj je bila povprečna starost ob upokojitvi pod 60 let, zdaj pa smo že pri 62 letih. Nove generacije se precej bolj pozno vključujejo v sistem pokojninskega zavarovanja. Če prideš na trg dela pri tridesetih letih, boš moral na koncu delati do sedemdesetega leta. Nas pa ob tem lahko skrbijo bolniški staleži zaposlenih, starejših od šestdeset let, ki se s povečujejo. Ni cilj, da ljudje dlje delajo in so pri tem več na bolniški. Pogovarjamo se tudi o višjem odmernem odstotku za vse kategorije zaposlenih in tem, da je treba marsikaj urediti tudi na področju invalidskega zavarovanja, kjer smo bili zadnjih dvajset let zelo površni in so zato pravice delavcev invalidov zelo nizke. Skrbi to, da se pogajanja niso še niti začela, sprejetje zakona pa je načrtovano junija. Če zakon ne bo sprejet do konca leta, bo Slovenija ostala brez denarja iz načrta za okrevanje, kar je lahko velik problem,« je težavo, ki jo ima predvsem vlada, izpostavila Lidija Jerkič.

Davki

Ko tretje področje je izpostavila davčno zakonodajo. Meni, da bo, če se bomo odločili za davčno razbremenitev plač, treba najti nadomestna sredstva. »Če bo država z davčno reformo z razbremenitvijo plač izgubila dve milijardi evrov, bo treba ta denar dobiti iz drugih virov, z obremenitvijo kapitala. Eden od predlogov je tudi sprememba socialne zakonodaje,«  predlaga Lidija Jerkič. Gre za to, da dohodninski sistem ni usklajen s sistemom socialnih transferjev, tako da se zgodi, da ko delavec dobi nekoliko višjo plačo, izgubi pravico do socialnih transferjev in s tem dobi lahko bistveno manj.

‹ nazaj