Podjetje Riko je uveljavljeno inženirinško podjetje, ki ga je pri 33 letih ustanovil Janez Škrabec, manager leta 2017 ter prejemnik mnogih drugih nagrad za gospodarske in podjetniške uspehe. V Riku »se že krepko več kot desetletje trudijo, da v svoje rešitve integrirajo do okolja prijazne tehnologije«, svojo trajnostno naravnanost pa razumejo in živijo še precej širše.
Z Janezom Škrabcem smo se med drugim pogovarjali o izzivih sodobnega časa, trajnostnem razvoju »široke perspektive« pa tudi o tem, kako doma obdržati mlade in spodbuditi tehnološki razvoj, kar bo tema prihajajočega Kočevsko-ribniškega foruma, ki bo potekal na Škrabčevi domačiji.
Gospod Škrabec, bili ste manager leta 2017 in še vedno veljate za enega najuglednejših podjetnikov v Sloveniji. Kateri so po vašem mnenju glavni izzivi današnjega časa? Kateri pa so glavni izzivi Rika v današnjem času?
Vsak čas streže z zanimivimi izzivi, humanisti in družboslovci, ki z veliko boljšim vpogledom odsevajo utrip trenutka, bi na to vprašanje lahko bolj verodostojno odgovorili. Sem namreč gospodarstvenik; moj pogled je bolj pragmatičen. Če pa poskusim – na piedestal bi postavil tisti izziv, ki zahteva skupno aktivacijo in celosten pristop, to so podnebne spremembe. Te resno ogrožajo prihodnost, sprožajo tudi druge usodne probleme, če samo poudarim vprašanje svetovnih migracij. Preskušali pa nas ne bodo le zeleni preobrati v dobro okolja, temveč tudi digitalna preobrazba, ki mnogokatere uveljavljene paradigme postavlja pred zanimive preizkušnje. S tem se soočamo tudi v Riku.
V Riku pravite, da ste podjetje za celostne rešitve za uvedbo do okolja prijaznih tehnologij. Nam lahko predstavite kak izstopajoč primer?
V podjetju Riko se že krepko več kot desetletje trudimo, da v svoje rešitve integriramo do okolja prijazne tehnologije. Imamo znanje, imamo pregled nad proizvajalci in ponudniki opreme, tako da snujemo čim bolj zelene tehnološke rešitve, ne glede na področja delovanja. Še več – ker smo dovolj zgodaj prepoznali priložnosti v okoljevarstvu, smo začeli pokrivati tudi to področje, ki je usmerjeno v izboljšanje okolja ter zdravo in čisto pitno vodo. Riko se danes doma in na tujem podpisuje pod gradnjo mnogih čistilnih naprav, centrov za ravnanje z odpadki, izboljšano komunalno infrastrukturo. Najnaprednejši projekt je gradnja bioplinarne s soproizvodnjo električne energije na čistilni napravi v ukrajinskem kraju Lvov za približno dva milijona populacijskih enot (PE) oziroma ljudi. Gre za prvi tovrstni projekt v Ukrajini, ki bo proizvajal zeleno energijo iz bioplina. Projekt izvajamo skupaj z norveškim podjetjem Cambi, ki je številka ena v svetovnem merilu na področju tehnologije termične hidrolize za biorazgradljivost blata za proizvodnjo bioplina.
Riku je bila zaupana tudi gradnja slovenskega paviljona na Expu Dubai 2020, ki si želi postati ena najbolj trajnostnih svetovnih razstav doslej ...
Podjetje Riko je eno bolj prepoznavnih podjetij s področja lesene gradnje. Bogate reference, odlična tehnologija in mednarodne izkušnje so gotovo dale pečat pri izboru za ta veliki in pomembni projekt. Vse znanje in izkušnje smo res unovčili v postavljanju lesenega paviljona v puščavi med pandemijo. Danes se na ta projekt oziramo z velikim ponosom, ne le zaradi kakovostno opravljenega dela vseh sodelujočih, temveč tudi zato, ker bo verodostojno predstavljal vse zelene odlike Slovenije. Najprej, lesena gradnja je res nosilec trajnostnih vrednot. Les je pridobljen iz pogozdenih predelov, zato njegova kontrolirana izseka ne siromaši naravnega ravnotežja. Predizdelava paviljona obremenjuje okolje manj intenzivno in manj časa. Rastlinje, ki sestavlja ovoj na fasadi, je lokalnega izvora, ustvarja kisik in privablja opraševalce. Prav tako smo se trudili, da smo v izvajanje projekta vključili lokalne izvajalce, kar je vedno ultima našega delovanja. Zagotavljanje močne slovenske komponente pri projektih v tujini in hkrati to uravnotežiti z lokalnimi izvajalci je pomemben del naše agende, saj zagotavljamo priložnost za rast in razvoj ne le slovenskim izvajalcem, temveč tudi lokalnim. Tudi to je pomemben del trajnostne paradigme, ki jo moramo zasledovati.
Ali sicer v zadnjih letih opažate povečanje zanimanja za projekte, prijazne do okolja? Koliko jih morda s celostnimi rešitvami, ki vključujejo tudi financiranje, tudi sami spodbujate? Vsekakor, skrb za okolje, čiste vode, energetsko učinkovitost, zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov so vse bolj v ospredju slehernih investicijskih načrtovanj. Kot izvajalci teh projektov, ki jih pridobivamo predvsem na javnih razpisih, ponujamo celo paleto storitev in izdelkov, ki vsem tem smernicam sledijo. Ker smo izvozno usmerjeni, naj poudarim veliko podporo SID banke, ki s svojimi produkti in storitvami omogoča, da se tudi na tujem uveljavljamo kot kakovosten in zanesljiv ponudnik oziroma izvajalec do okolja prijaznih rešitev.
Vsekakor pa verjamemo, da s sistemom lesene gradnje in njegovo popularizacijo spodbujamo rabo lesa kot najbolj trajnostnega gradbenega elementa. Ne pozabimo – če bi v Evropi za 10 odstotkov povečali delež na novo zgrajenih hiš iz lesa, bi za 25 odstotkov na leto zmanjšali količino ogljikovega dioksida, predvideno s kjotskim protokolom.
Kako se še kaže trajnostna naravnanost vašega podjetja, ki je seveda še precej več kot »zgolj« okolje?
Preden je trajnostna agenda postala družbena zaveza, smo ji lahko sledili tako rekoč po vseh modrostih z vseh koncev sveta. Njeno načelo je univerzalno; če posplošim – z današnjimi odločitvami, dejanji ne siromaši perspektiv in priložnosti v prihodnosti. V Riku, preden je to sploh postalo aktualen družbeno odgovoren pristop s tremi prepoznavnimi stebri, smo se že od začetka zavedali, da uspeh velja le tedaj, ko nanj gledaš z malo širše perspektive. Za nas je to pomenilo, da moramo, če se želimo razvijati, razvijati tudi okolja in skupnosti, v katerih delujemo. Zato vlagamo v kulturo, ki širi obzorja, dviguje toleranco, spodbuja h kreativnosti; v šport, ki ohranja fokus in disciplino, v izobraževanja in znanost, ki sploh omogočata večje priložnosti, v kulturno-umetniške izmenjave, ki omogočajo spoznavanje drugega in drugačnega … Teh programov je res veliko. Prav tako sprejemamo kot del lastne odgovornosti, da v projekte v tujini vključimo domače znanje in produkte, hkrati pa zaposlujemo tudi lokalna podjetja in izvajalce. In seveda – skrb za zaposlene in za kakovostne poslovne odnose je vedno v ospredju našega delovanja.
Ni vedno najbolj enostavno povezovati vrednosti z vrednotami, ampak dolgoročno se to najbolj splača.
Kako blizu vam je koncept deležniškega kapitalizma?
Zelo blizu. Verjamemo in podpiramo tak pristop.
Na Škrabčevi domačiji bo 17. junija potekal Kočevsko-ribniški forum, katerega osrednje vprašanje je, kako doma obdržati mlade in spodbuditi tehnološki razvoj. Kje vi vidite odgovor?
Migracije nam Ribničanom nikakor niso tuje. Naši predniki so stoletja prehajali meje in tržili svoje izdelke oziroma krošnjarili. V domače zavetje so se vračali resda s praznimi koši, ampak bogatejši za nova spoznanja in izkušnje. Prav te novosti, ki so jih prinašali nazaj, so spodbujale naše kraje k razvoju, k odpiranju za nove priložnosti. In to je vrednost migracij. Z migracijami ni nič narobe, mladi morajo spoznati širni svet in zagrabiti boljše priložnosti. Težava nastane, ko mladi posvetijo tujini svoje ustvarjalne energije brez povezav z matico. Naša naloga je, da te povezane ohranjamo, jih negujemo in razvijamo; le tako bodo prav mladi s svojim znanjem in vplivom pomagali spremeniti in izboljšati svoje domače okolje. Le ozrimo se na izjemnega Jureta Leskovca in njegovo fundacijo ASEF! Slovenija ponuja dobro kakovost življenja; če se bomo razvijali kot misleča, ambiciozna, odprta, znanju in delu naklonjena skupnost, bo tudi naše okolje postalo privlačno ne le za domače, ampak tudi tuje strokovnjake.
