Srbske sile so v desetih dneh julija 1995 v Srebrenici pobile 8732 muslimanskih moških in fantov. Foto: EPA
Srbske sile so v desetih dneh julija 1995 v Srebrenici pobile 8732 muslimanskih moških in fantov. Foto: EPA

Nemčija in Ruanda sta ob sodelovanju nekaterih drugih držav, vključno s Slovenijo, pripravili predlog resolucije za razglasitev 11. julija kot mednarodnega dneva spomina na genocid nad Bošnjaki v Srebrenici leta 1995, ki obsoja zanikanje genocida in čaščenje obsojencev za vojne zločine.

Resolucija, ki bo predvidoma v Generalni skupščini ZN-a potrjena 2. maja in je v preteklih tednih že sprožila burne odzive v Srbiji, je v sredo na neformalnih posvetovanjih povzročila napetosti med državami.

Diplomatski viri poročajo, da so bile izmenjane ostre besede. Na eni strani so bile Srbija, Rusija, Kitajska, Nikaragva, Venezuela in druge države, ki so se izrekle proti resoluciji, na drugi pa predvsem zahodne države, ki so vztrajale pri predlogu.

Ta posvetovanja ob vložitvi predloga, ki sta se jih udeležila tudi člana predsedstva BiH-a Denis Bećirović in Željko Komšić, niso ustavila predloga, ki predvideva prvo zaznamovanje dneva spomina julija naslednje leto. Posvetovanja med 17 državami se bodo po diplomatskih virih nadaljevala tudi danes.

Predlog odprave razlikovanja med genocidoma v Ruandi in Srebrenici

Pri resoluciji gre predvsem za to, da se odpravi razlikovanje med uradnim priznanjem genocida v Ruandi in tistega v Srebrenici, ki sta ga kot takega doslej že potrdili sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) in Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ).

Predlog resolucije tako sledi vzorcu resolucije, ki je bila v Generalni skupščini ZN-a sprejeta zaradi pokola Tutsijev v Ruandi leta 1994.

Vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generala Ratka Mladića je leta 1995 na območju Srebrenice, ki je bilo pod zaščito ZN-a, v desetih dneh pobila 8732 muslimanskih moških in fantov.

Predlog resolucije, ki takšna dejanja obsoja, so poleg Slovenije kot sopokroviteljice podprli še Albanija, Čile, Bosna in Hercegovina, Finska, Francija, Irska, Italija, Jordanija, Lihtenštajn, Malezija, Nizozemska, Nova Zelandija, Turčija in ZDA.

Srbska misija pri ZN-u prepričuje vse preostale, naj glasujejo proti, na pomoč pri lobiranju pa so ji po besedah diplomatskih virov poslali tudi nekdanjega predsednika Generalne skupščine ZN-a ter nekdanjega zunanjega ministra Vuka Jeremića, sicer nasprotnika trenutne vlade v Beogradu.

Vučić bo lobiral proti resoluciji

Konec tedna bo prišel v New York še predsednik Srbije Aleksandar Vučić, ki bo lobiral proti resoluciji in se v torek udeležil rednega zasedanja Varnostnega sveta ZN-a o Kosovu.

Vučić je napovedal, da bo Srbija kandidirala za članstvo v Varnostnem svetu ZN-a za obdobje 2025–2026, za katero sta iz vzhodnoevropske skupine ZN-a doslej kandidaturo napovedali Latvija in Črna gora. "Dobili bomo trikrat več glasov kot obe članici zveze Nato skupaj," je dejal po poročanju srbske tiskovne agencije Beta.

Pred tem je že marca dejal, da nameravajo zahodne sile z resolucijo ukiniti Republiko Srbsko in od nje zahtevati vojno odškodnino. Zagrozil je, da bo v primeru potrditve resolucije Srbija potem vložila predloge za resolucije o zgodovinskih zločinih nad Srbi v Kragujevcu, Kraljevu, Jajincih in Jasenovcu, in to bo počela vsako leto do potrditve.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, ki zanika genocid v Srebrenici, je med svojim zadnjim obiskom v Beogradu opozarjal, da Bosna in Hercegovina te resolucije ne bo preživela, in napovedal ukrepe za odcepitev.

Diplomatski viri zagotavljajo, da predlog resolucije ne obtožuje srbskega naroda, ampak samo tiste posameznike, ki so odgovorni za pokol oziroma genocid v Srebrenici.