Zgodbo o ženski je v kolektivno zavest vtisnila predvsem grška, Evripidova Medeja, ki so jo v zgodovini pogosto uprizarjali.
Kolhijska princesa, ki za svojega ljubljenega moža, argonavta Jazona, izda domovino, okrade očeta in umori brata, Jazon pa jo zapusti zaradi druge ženske, korintske princese. Medeji s tem odvzame čast in tudi njuna otroka, ona pa mora vnovič v izgnanstvo.
Tatica, morilka, na koncu še detomorilka. Zločin, ki ga skoraj ni mogoče razumeti, še manj pa se z detomorilko poistovetiti, ostaja velik izziv za uprizoritev.
Evripidovo zgodbo v glavnih obrisih povzema tudi Seneka, razlike med obema tragedijama so le v podrobnostih, kjer se kažeta kultura in čas nastanka.
Radijska interpretacija
V Uredništvu igranega programa so v letošnjem letu pripravili novo radijsko igro Medeja … bom postala.
Delo, ki je nastalo po literarni predlogi starorimskega avtorja Seneke, so sooblikovale prevajalka Jera Ivanc, avtorica priredbe Saška Rakef in scenaristka ter režiserka Špela Kravogel.
V glavnih vlogah boste lahko prisluhnili priznanim dramskim igralcem: Nataši Barbari Gračner v vlogi Medeje, Primožu Pirnatu v vlogi Jazona in Radku Poliču - Racu v vlogi Kreonta.
Zbor vodi Boštjan Gombač, sestavljajo pa ga Maja Končar, Maja Sever, Saša Mihelčič, Klara Kastelec, Damjana Černe, Uroš Potočnik, Milan Štefe, Žan Perko, Žan Koprivnik in Sandi Pavlin.
Zvočno so radijsko igro obogatili tudi skladatelj Boštjan Gombač, harfist Eduardo Raon, mojstri zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič in Tristan Peloz ter glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina.
Ko sem pred leti videla Natašo Barbaro na odru v vlogi Senekove Medeje, me je tako prevzela, da sem si zaželela Medejino zgodbo prenesti v radijski eter. Zanimala me je brezpogojna ženska vdanost ljubljenemu moškemu in ta tanka linija, ko se ljubezenska strast zaradi razočaranja spreobrne v maščevanje, divji požar, ki lahko uniči celotno vesolje. Razmišljala sem, kakšno življenje ima ženska, če je zapuščena, zaprta in med tujci osamljena ter osovražena; če jo zapusti njen moški, ki se iz strahu vda, postane lutka v rokah ljudstva; če ji nihče ne ponudi zaščite, ker vsi in vsak skrbi za svojo korist; in všečnost vsem (ali vsaj večini). In če Seneka kot stoični filozof Medeji pripisuje iracionalnost, jo jaz peljem skozi emocionalne nevihte, notranjo akcijo, uničujočo vokalnost do odločitve, do povsem racionalne kritike družbe in egoističnega sveta.
Razlike med Evripidom in Seneko
Radijska Medeja ima pomembno predhodnico: slovensko prvo izvedbo Senekove Medeje v Drami SNG Ljubljana. Izvedba je s prvim slovenskim prevodom tega dela, ki je dvojnik Evripidovega, vendar 500 let mlajši, sploh omogočila razmišljanje o radijski upodobitvi.
"Evripidov Jazon je bolj aroganten, hladen, Senekov bolj čuteč, še vedno predan Medeji in v nov zakon stopi iz strahu in v dobro svojih otrok. Evripidova Medeja se odloči za maščevanje zato, ker ji je Jazon z novo poroko vzel čast, pri Seneki pa je zanjo boleče predvsem izdajstvo ljubezni. Prav tako je umor otrok v Evripidovi Medeji namenjen predvsem kaznovanju Jazona, pri Seneki pa Medeja s svojim dejanjem kaznuje in pohabi tudi sebe," je o bistvenih razlikah med Evripidom in Seneko med drugim zapisala prevajalka in dramaturginja gledališke prve izvedbe Jera Ivanc.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje