Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Sorodna novica Asta Vrečko: Sovražni govor je v porastu, potreben bo umik objave v 24 urah

Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko je decembra lani v javno razpravo poslalo predlog novega zakona o medijih. Javna razprava in sprejemanje pripomb sta trajala do 31. januarja. Glavni načeli predloga sta po navedbah ministrstva zagotavljanje pravice do celovite obveščenosti in spodbujanje medijske raznolikosti, prinaša tudi ostrejši boj proti sovražnemu govoru in po navedbah ministrice omogoča umik sporne objave v 24 urah.

Predlog je naletel na številne kritike. Svet za radiodifuzijo je zapisal, da predlog ne sledi "niti minimalnemu standardu vrednot delovanja v družbi"; Sindikat novinarjev Slovenije je bil kritičen, da v pripravo nista bila vključena ne novinarski sindikat ne društvo; Društvo novinarjev Slovenije pravi, da predlog ne zagotavlja pogojev za celovito obveščenost in medijsko raznolikost; po navedbah Slovenske škofovske konference je predlog v nasprotju z ustavo in mednarodnimi pogodbami ...

Po koncu javne razprave in ob bližajočem se mednarodnem dnevu svobode medijev Sindikat novinarjev in Društvo novinarjev organizirata javni pogovor tako o predlogu novega zakona o medijih kot o dejanskih razmerah za delo v slovenskih medijih.

Razmere so komentirali novinarji različnih medijskih hiš, pogovor je povezoval predsednik DNS-ja Gašper Andrinek. V imenu ministrstva za gospodarstvo je govoril Jernej Štromajer iz kabineta ministra, Lenart J. Kučić je predstavljal ministrstvo za kulturo.

Video: Posnetek dogodka


Razprava

Franja Žišt z Večera je navedla, da se časopis spopada s padcem fizične naklade, na spletu pa prevladuje zastonjkarski model, kar pomeni, da ljudje pričakujejo brezplačne informacije. Žišt zato meni, da bi država lahko vložila napore v vzgajanje ljudi za medije in razmislila o spodbudah za ohranjanje novinarskega poklica.

Anja Deucman s Štajerskega vala je spomnila, da so z 71 leti najstarejša regionalna radijska postaja, ki se primarno ukvarja z lokalnim informativnim programom. Tudi pri njih se razmere slabšajo, kar vodi v siromašenje lokalne informacije. Redakcije so majhne, obremenitve na zaposlenega velike, velika so tudi pričakovanja države, ki marsikaj zahteva od radijskih postaj posebnega pomena. Anja Deucman je navedla, da na dnevni bazi čutijo tudi pritiske oziroma poskuse vplivanja na poročanja – lokalni akterji namreč ne ločijo novinarstva od marketinga, občine poskušajo zapovedovati, kaj se lahko piše in česa se ne sme vprašati. Težava so tudi lastniške koncentracije oziroma damping radijskih mrež.

Andreja Žibret (Delo) je tudi potožila nad plačami, ki že od leta 2009 niso uskladile z inflacijo, kar pomeni, da so se tistim, ki se niso zvišale, realno zmanjšale za 36 odstotkov. Pravi, da pravega socialnega dialoga ni, sindikalni boj se nadaljuje, a z mešanimi izidi in je ponekod lahko zelo frustrirajoč; je pa res, da včasih prinaša dobre rezultate, zato je Andreja Žibert novinarje pozvala, naj razmislijo o pomenu aktivnega novinarskega sindikata. V nadaljevanju je izrazila obžalovanje, da ni več mentorstva, ni napredovanj. Predlog zakona o medijih pa medtem – po mnenju dopisnice Dela – ne ponuja rešitev in odgovorov na vprašanja, ki sta jih zastavila DNS in SNS, kvečjemu lepotne popravke.

Špela Kuralt (Delo) je poudarila pomen lokalnih dopisništev, kar se je še posebej izkazalo ob lanskih poplavah. Tudi ona je naštela primere medijev z malo zaposlenimi, več prekarnimi sodelavci in finančnimi težavami. Opozorila je še na težavo občinskih glasil.

Klemen Košak (RTV SLO) je navedel, da so plače prenizke, vedno manj je ljudi, tisti, ki ostajajo, so vedno bolj obremenjeni. Opozoril je na napetost med dvema vidikoma medijev: gospodarski oziroma pridobitni vidik in javna storitev oziroma novinarsko poslanstvo. Po njegovih navedbah v novinarskem poklicu obstaja tudi psihološka motivacija, neke vrste narcisoidni vidik, saj vsi radi prvi objavijo pomembno informacijo in se pod to podpišejo; posledica pa je, da so ljudje pripravljeni iti prek sebe in prek svojih sodelavcev, tudi če jih izgubijo in so potem prisiljeni prevzeti še njihovo delovno breme.

Svetovalca ministrice za kulturo, Lenarta J. Kučića, so povprašali, kaj se je zgodilo s predlogi in pripombami na predlog, ki so na ministrstvo prispeli med javno obravnavo. Kučić je odgovoril, da konkretnih členov ne more komentirati, ker so v usklajevanju, predlog gre namreč še v medresorsko in koalicijsko usklajevanje. "Smo pa pregledali in tudi smiselno upoštevali kar nekaj pripomb, to lahko na tej točki rečem," se je odzval. Je pa dodal, da vsebina, ki je v javni razpravi, kaže osnovne smernice, v katere so na ministrstvu želeli iti. Načeli so vprašanja, kot so transparentnost in lastništvo medijev, državno oglaševanje, presoja koncentracije. Predlog v nadaljevanju daje pravno podlago za shemo državnih pomoči. "Nič od tega ni pod vprašajem," je zagotovil.

Nadalje je pojasnil, da se pogoji, pod katerimi bodo zasebni mediji lahko dobili pomoč, še usklajujejo. Je pa res, da za letos in prihodnje leto ni predvidenih proračunskih sredstev v ta namen, saj še ni niti pravne podlage. Zdaj je v zakonskem predlogu navedeno le, da so sheme možne. V nadaljevanju je Kučić povedal, da se ena od shem nanaša tudi na tiskane medije, kjer so velike težave denimo z distribucijo, stroški papirja in zaposlovanjem.

Sheme morajo biti po njegovih besedah nediskriminatorne in premišljene, vendar pa trenutno nimajo niti pravne podlage za pripravo tovrstnih shem. "Glede na to realno zelo težko najdeš uradnika, ki bo delal tako obsežno dokumentacijo," je pojasnil.

Na vprašanje glede nadzora nad koncentracijo pri lastništvu medijev po novem zakonu pa je odgovoril, da bo to nalogo opravljala agencija za komunikacijska omrežja in storitve.

Jernej Štromajer iz kabineta ministra za gospodarstvo je navedel, da v postopku sodelujejo z vidika ustrezne ureditve pravnih podlag za državno pomoč; kako sheme ne le upravičiti, ampak tudi v praksi izvesti v javnem interesu.