Največ časa bodo namenili predlogu novele energetskega zakona. Seja bo potekala še v torek in petek, medtem ko bo v sredo in četrtek predvidoma izredna seja, na kateri bi lahko odločali tudi o datumu posvetovalnih referendumov.

Poslanke in poslanci bodo ponedeljkov popoldan, kot je običajno, namenili vprašanjem premierju Robertu Golobu in ministrski ekipi.

Dnevni red rednega zasedanja je najbolj poln v torek. Največ časa, skoraj pet ur in pol, bodo poslanci namenili drugi obravnavi predloga energetskega zakona. Po obravnavi na odboru DZ-ja sicer v predlogu ni več omejitev glede trdnih goriv v novih stanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih, ob nasprotovanju opozicije pa ostajajo predvidene omejitve pri rabi plina za ogrevanje.

Na poslanski mizi bo še predlog novele zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki ga DZ sprejema po nujnem postopku. Predlog rok za izplačilo zadržanih sredstev v vrednosti 20 odstotkov višine pomoči oz. razliko do skupne višine pomoči, do katere je upravičen upravičenec po tem zakonu, podaljšuje s konca februarja na konec avgusta.

V torek bodo glasovali tudi o predlogu sprememb in dopolnitev poslovnika DZ-ja. Za uveljavitev sprememb morata te podpreti najmanj dve tretjini poslank in poslancev. Predloge so vložile poslanske skupine Svoboda, SDS in NSi. Spreminja se ureditev tretje obravnave predloga zakona v DZ in obravnave zadev EU-ja. Spremembe pa naj bi prispevale k boljši organizaciji in učinkovitosti DZ-ja.

Glede na današnjo razpravo na kolegiju pa se obeta še kakšna sprememba poslovnika. V opoziciji so namreč v preteklih dneh opozarjali na različna tolmačenja in prakse predsedujočih odborov DZ-ja glede možnosti dopolnjevanja referendumskih predlogov. Poslanec NSi-ja Jožef Horvat pa je danes predsednico DZ-ja Urško Klakočar Zupančič nagovoril, naj pozove predsednika preiskovalne komisije, ki obravnava sume političnega vmešavanja v delo policije, Aleša Rezarja, naj sledi zahtevi NSi-ja po zaslišanju premierja Roberta Goloba v 30 dneh, saj bo v nasprotnem primeru kršil poslovnik. Rezar je sicer za STA ocenil, da je zahteva NSi-ja brezpredmetna, ker ni podprta s potrebnimi podpisi poslancev.

Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic se je strinjal, da je treba poslovniška določila, ki so nedorečena, popraviti. Klakočar Zupančič pa je poudarila tudi, da je njihovo spoštovanje zlasti odvisno od integritete posameznega poslanca, saj sankcije ne obstajajo.

V torek bodo na dnevnem redu redne seje DZ-ja še predlogi novele zakona o maturi, sprememb zakona o agrarnih skupnostih in mandatno-volilne zadeve.

Prav tako v torek bodo poslanci po skrajšanem postopku odločali tudi o vladnem predlogu novele zakona o prekrških in o predlogu SDS-a za dopolnitev kazenskega zakonika, ki mu bodo namenili štiri ure.

Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete ter preprečevanja nasilja v družini in nad ženskami pa bodo obravnavali v petek.

Petkov dan bodo sicer začeli s poročilom komisije DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, med drugim pa bodo odločali tudi o vladnem predlogu novele zakona o trošarinah.

Na seji se bodo lotili tudi predloga za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanjega SFRJ-ja. Predlagali so ga v NSi-ju, matično delovno telo pa je ocenilo, da tak referendum ni primeren.

Bodo pa danes popoldne člani dveh delovnih teles odločali še o predlogih odlokov o razpisu treh posvetovalnih referendumov, o katerih je DZ že soglašal, in sicer o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v DZ, o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o gojenju, predelovanju in posedovanju konoplje v medicinske namene ter za omejeno osebno rabo.

Iz danes potrjene časovnice rednega zasedanja DZ-ja sicer izhaja, da bo predvidoma v sredo in četrtek potekala izredna seja DZ-ja. Kolegij se bo o tem opredelil v torek, pričakovati pa je, da bodo na dnevnem redu tudi omenjeni odloki, s katerimi bo DZ določil datum izvedbe referendumov. V gradivih za današnji seji odborov je predlagan 9. junij, torej dan evropskih volitev.