Če pogosto zahajate v naravo, ste se domov gotovo že vrnili s klopom, ki se vas je neopazno oprijel med sprehajanjem po travnikih ali gozdovih. V Sloveniji namreč prebiva velika populacija klopov, ki pa se glede na različne dejavnike iz leta v leto spreminja. "Lani je bila izjemno bogata sezona s klopi, letos pa je populacija manjša, predvidevamo, da zaradi deževne pomladi," letošnje stanje opisuje biolog Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Kot je pojasnil, se v vztrajnem deževju klopi namreč iz podrasti, kjer čakajo na gostitelja, umaknejo na zemljo. Ker se ne nasesajo krvi, se zato tudi ne preobrazijo v naslednji stadij in ne končajo razvojnega kroga. Zato se ne razmnožujejo in ne povečajo populacije. "Poleg tega pa tako vegetacijska kot sezona dejavnosti klopov letos malo zamuja, ponekod tudi za dva ali tri tedne," je dodal biolog.

Velikost populacije klopov v Sloveniji sicer vzdržuje predvsem številčnost jelenjadi in srnjadi, ki si jih klopi poleg drugih gozdnih prebivalcev pogosto izberejo za gostitelje. Z boleznimi pa se klopi okužijo na t. i. rezervoarjih, malih sesalcih in glodavcih. "Povprečna prekuženost malih sesalcev in glodavcev v Sloveniji je skozi leta podobna, če je populacija večja, pa se okuži več klopov. Taki porasti so tako vezani, denimo, na t. i. mišja leta, na sezone, ko je populacija malih sesalcev večja," je pojasnil Trilar. Dodal je, da je letos populacija malih sesalcev po Sloveniji ponekod na ravni povprečja, ponekod pa jih je bistveno manj.

V Sloveniji sicer prebiva 16 različnih vrst klopov, na človeka pa se prisesa zgolj navadni oziroma gozdni klop (Ixodes ricinus), ki v svojem življenjskem ciklu preide skozi tri stadije – od ličinke do nimfe in nato odrasle živali. Za vsakokratno preobrazbo klop potrebuje kri, tako da klop v svojem življenju sesa iz treh različnih gostiteljev. Če je kateri od njih okužen, se lahko ob naslednjem sesanju bolezen prenese na človeka.

Letos za zdaj manj prijav klopnih bolezni kot v preteklih letih

Sam po sebi klop za človeka ne predstavlja večje težave, zelo nevarne pa so lahko omenjene klopne bolezni, ki jih prenaša. Najpogostejša klopna bolezen pri nas je lajmska borelioza, velike zdravstvene težave pa povzroča predvsem klopni meningoencefalitis, saj so stopnje pojavnosti te bolezni v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Kot pojasnjuje Trilar, so razlogi za visoko pojavnost različni – od množične populacije klopov in velikega deleža okuženih klopov kot tudi tega, da Slovenci pogosto zahajamo v naravo. "Pas, kjer je klopni meningoencefalitis najbolj razširjen, sega od Koroške, ob celotni severni meji, čez Gorenjsko, čez območje Ljubljane in proti Sodražici. Borelioza je pa približno enakomerno razširjena po celotni Sloveniji," je pojasnil biolog.

Na NIJZ-ju sicer skladno z ugotovitvami o manjši populaciji opažajo, da so tudi epidemiološke razmere glede lajmske borelioze letos boljše kot v preteklih treh letih. Do 20. junija je obolenja prijavilo 870 ljudi, kar je manj kot v primerljivem obdobju v preteklih treh letih. Najvišja stopnja obolevnosti je trenutno v goriški statistični regiji (114,2/100.000 prebivalcev). Sledita gorenjska (56,5/100.000 prebivalcev) in pomurska statistična regija (50,8/100.000 prebivalcev). Največ prijavljenih primerov lymske borelioze je bilo v občini Ljubljana in Nova Gorica.

Podobno je tudi glede pojavnosti klopnega meningoencefalitisa. NIJZ je letos do 20. junija prejel sedem prijav obolenja, kar je prav tako manj kot pretekla leta. "Prijavljeni primeri so iz osrednjeslovenske, gorenjske, podravske in savinjske statistične regije," so pojasnili. Lani je bilo po podatkih NIJZ-ja v celotnem letu prijavljenih 126 primerov klopnega meningoencefalitisa in 3994 borelioze.

Klop boreliozo na človeka prenese od 8 do 12 ur po vbodu

"Razlika med klopnim meningoencefalitisom in boreliozo je sicer to, da je prvi virus, druga pa bakterija. Na ta način sta različno spravljena v klopu," pojasnjuje Trilar. Klop se okuži na enem rezervoarju, recimo na malem sesalcu, kjer sesa ličinka ali nimfa. Ko se nasesa, se spusti v listni opad, kjer prebavi kri in nato zamenja zunanji skelet. "Sledi obdobje mirovanja in v tem stadiju se razni mikroorganizmi, ki so v klopu, pospravijo v različne dele telesa. Borelija se pospravi v povrhnjico prebavil in ni v žlezah slinavka, virus klopnega meningoencefalitisa je pa tudi tam," pojasnjuje biolog.

Ko se nato v naslednjem stadiju nimfa ali odrasla žival prisesa na naslednjega gostitelja, spusti slino, ki ima tudi malo anestetika, da ga gostitelj ne prehitro najde, in antikoagulans, da se kri med sesanjem ne strjuje. "Ko spusti slino, že sprosti virus klopnega meningoencefalitisa, ki je v žlezah slinavka. V tistem času je borelija še zapakirana v povrhnjici prebavil. Klop še nekaj časa miruje, nato pa se začne prehranjevati. Ko pride kri v prebavila, jo mora najprej prebaviti, in ko začnejo prebavljene hranilne snovi potovati skozi steno prebavil v telo – takrat se borelija aktivira, začne razmnoževati, in ko se toliko namnoži, da preplavi celo telo, pride do žleze slinavke in lahko klop z izločanjem okuži gostitelja," je pojasnil Trilar. Kot dodaja, imamo za preprečitev okužbe z boreliozo od 8 in 12 ur časa, da klopa po vbodu odstranimo s telesa.

Kako pravilno ravnati, če najdemo prisesanega klopa?

Trilar opozarja, naj ljudje ne nasedajo "ljudskim vražam", ki so razširjene glede odstranjevanja klopov – denimo temu, da je prisesanega klopa najprej treba vrteti v smeri urnega kazalca ali v obratno smer ali pa ga namakati v petroleju, bencinu oziroma slini. "Namakanje klopa samo vzdraži in slino začne spuščati prej kot sicer. S tem samo povečamo možnost, da nas bo okužil s klopnim meningoencefalitisom, če nas še ni," je poudaril.

"Vzamemo eno srednje veliko pinceto, se z njenim krakom zapeljemo pod klopa, da dosežemo kožo, ga primemo in potegnemo, da se koža napne. Potem sunkovito potegnemo, da gre klop ven," je opisal ustrezen postopek odstranjevanja. Pri tem moramo biti pozorni, da v koži ni ostala glava, saj s tem žlez slinavk nismo odstranili. "V tem primeru glavo še enkrat primemo s pinceto in jo potegnemo ven," je pojasnil.

Posebno pozornost je treba nameniti kožnim spremembam

Mesto vboda je nato treba opazovati še nekaj časa. Kot pojasnjujejo na NIJZ-ju, borelioza običajno poteka v treh stopnjah. V prvi stopnji bolezni, v treh do 32 dneh po ugrizu okuženega klopa, se pojavijo značilne spremembe na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa. Ob tem je pomembno razlikovati običajno alergično reakcijo kože oziroma rahlo rdečico, ki se lahko pojavi takoj, od značilnih kožnih sprememb za boreliozo.

Ob tem na NIJZ-ju opozarjajo, da kožne spremembe ob okužbi z boreliozo niso vedno vidne. V drugem in tretjem stadiju bolezni, ki lahko nastopita tudi več mesecev ali celo let po okužbi, se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca.

Boreliozo sicer zdravimo z antibiotiki. Na NIJZ-ju poudarjajo, da je pomembna zgodnja prepoznava bolezni, saj je zdravljenje v prvem stadiju bolezni praviloma zelo učinkovito.

Učinkovita zaščita pred meningoencefalitisom je cepljenje

Pri klopnem meningoencefalitisu, ki prizadene osrednje živčevje, pa se bolezen začne po inkubaciji virusa, ki navadno traja od 7 do 14 dni po vbodu. Značilen je dvofazni potek – prvo obdobje bolezni se kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen, ki traja po navadi od dva do štiri dni, z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo, glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja od nekaj dni do tri tedne.

Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, ki se kažejo kot visoka vročina s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in bruhanjem in značilno otrdelostjo vratu. V skrajnih primerih lahko pride tudi do nezavesti in smrti. Kot opozarjajo na NIJZ-ju, nam sicer lahko samo en pik klopa trajno spremeni življenje – klopni meningoencefalitis namreč lahko pusti trajne posledice, kot so glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšano delovno sposobnost, manjšo sposobnost koncentracije, depresijo in motnje razpoloženja ter ohromitve. Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih, najbolj ogroženi za hud potek pa so predvsem starejši od 60 let.

Medtem ko se borelioza zdravi z antibiotiki, je pri klopnem meningoencefalitisu na voljo le podporno zdravljenje, ki vključuje nesteroidna protivnetna zdravila. Kot pojasnjujejo na NIJZ-ju, sta pri resnih okvarah osrednjega živčevja ob tem včasih potrebni intubacija in ventilacija. Pri pojavu parez ali ohromitev je pomembna rehabilitacija s pomočjo ustrezne fizioterapije.

Klopni meningoencefalitis se sicer učinkovito preprečuje s cepljenjem, ki ga NIJZ priporoča vsem prebivalcem Slovenije od enega leta starosti dalje. Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva. Drugi odmerek sledi od enega do treh mesecev po prvem, tretji pa od petih mesecev do enega leta po drugem. Za vzdrževanje zaščite so nato po pojasnilih NIJZ-ja potrebni še poživitveni odmerki – prvi po treh letih, naslednji pa na pet let. Pri starejših od 60 let so poživitveni odmerki priporočljivi na tri leta.

Na NIJZ-ju ob tem svetujejo, da cepljenje s prvima dvema odmerkoma po možnosti opravimo v zimskih mesecih, da dosežemo zaščito pred začetkom sezone dejavnosti klopov. Od leta 2019 je v Sloveniji za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto starosti in odrasle, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let, na voljo cepljenje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Trilar ljudi poziva, naj zaradi klopov ne izpuščajo sprehodov in drugih dejavnosti v naravi. Pri tem je smiselno upoštevati nekaj nasvetov. Poleg uporabe sredstev, ki odganjajo klope, so najbolj učinkovita zaščita ustrezna oblačila. "Če veste, da boste hodili po grmovju, praproti, nizki vegetaciji, po gozdu ali ob njegovem robu, so priporočljiva svetla oblačila, dolgi rokavi, dolge hlače. Kadar greste s poti, je smiselno tudi zatlačiti hlače v nogavice. Vsake toliko časa, ko pridete na čistino, se je priporočljivo pregledati, ali se je na naša oblačila prijel kakšen klop" je naštel nekaj preventivnih ukrepov, ki bodo pripomogli k temu, da klopa odkrijemo, preden se prisesa. Po vrnitvi domov je treba oblačila čim prej oprati, saj lahko, če jih pustimo ležati po stanovanju, klop zleze drugam. Nato se oprhamo in še enkrat opravimo temeljit pregled telesa.