Za razglasitev 1. maja kot praznika dela so se odločili pred 135 leti. Foto: BoBo
Za razglasitev 1. maja kot praznika dela so se odločili pred 135 leti. Foto: BoBo

V vasi Trnovo na Trnovski planoti so v okviru prireditve Goriški mlaj že takoj zjutraj začeli pripravljati vozove za prevoz mlaja, poimenovanega jambor, v Novo Gorico, trnovsko društvo žena in deklet pa je pripravilo furmanski zajtrk. Največkrat ga sestavljajo jajca na oko z domačimi ocvirki, je za STA povedala predsednica društva Tanja Vončina. Članice društva so furmanom lani pripravile kuhano polento in domačo panceto.

Nikoli ne sme manjkati domači kruh, enako velja za kavo. V sodobnosti skuhajo turško kavo z mlekom, pred desetletji so pili žitno, t. i. knajpovo kavo. Nekateri se sicer raje odločijo za čaj, ki ga skuhajo iz domačih zelišč.

Furmani bodo mlaj pripeljali pred novogoriško občinsko palačo, kjer jih bo sprejel župan Samo Turel. Mlaj bodo okraševali s pomočjo aktiva mestnih žena in deklet Goričanke v okviru tamkajšnjega turističnega društva, postavili pa ga bodo s pomočjo podjetja Elektro Primorska in lokalnih gasilcev.

Postavljanje mlaja bo danes dopoldne poseben dogodek tudi v Murski Soboti, kjer bo slavnostna govorka generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije in podpredsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Saška Kiara Kumer.

Zadnje priprave na "gančki majoš"

V Sloveniji so 1. maj kot državni praznik uzakonili leta 1948

Za razglasitev 1. maja kot praznika dela se je pred 135 leti odločila politična organizacija Druga internacionala, ki je združevala predvsem evropske delavske stranke.

Na ustanovnem kongresu leta 1886 v Parizu pod vodstvom naslednika Karla Marxa Friedricha Engelsa je sprejela resolucijo o osemurnem delovniku in sklenila, da bodo vsako leto 1. maja organizirali množične manifestacije v spomin na krvave proteste z zahtevami po osemurnem delavniku v Chicagu v Združenih državah Amerike tri leta prej, kjer je bilo v spopadu s policijo ubitih več protestnikov.

V večini industrijskih središč v ZDA in Evropi so leto po razglasitvi 1. maja za delavski praznik, leta 1890, tega dne imeli delavske demonstracije. Praznik so takrat slavili tudi Slovenci v Ljubljani, Mariboru, Celju, Trstu, Beljaku in Celovcu.