Razstavljene so tudi risbe, nekatere prvič, obenem pa Kočevar prvič razstavlja v mestu, kjer je preživel mladost.

Kočevar, rojen leta 1957 v Gorjanskem na Krasu, kjer ustvarja še danes, je na začetku 80. let diplomiral iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (ALU). Otroštvo in mladost je preživel v Postojni, kjer je močno zaznamoval mlado generacijo sodobnikov, o čemer priča množičen obisk sinočnjega odprtja.

Kot je za STA povedal umetnostni zgodovinar in kustos razstave Tine Kaluža, "je zelo pomembno, da imamo v gosteh kiparja, ki je mladost preživel v Postojni, kjer je na svoji generaciji pustil velik pečat, a tukaj še ni imel razstave, čeprav je prva umetniška dela ustvaril prav v tem kraju, od katerega pa se je po študiju nekoliko oddaljil".

Na ogled so predvsem male plastike v različnih materialih (glina, mavec, kamen, vosek, les, bron), vključno z nekaj doprsnimi kipi, akt moškega iz mavca v naravni velikosti, ki po besedah umetnostne zgodovinarke Polone Škodič združuje elemente antike, Egipta, renesanse in moderne dobe oz. ekspresije ter več risb iz različnih obdobij v različnih tehnikah, od katerih imajo nekatere kakovost grafike. Prav risbi se avtor posveča v zadnjem obdobju.

Po besedah umetnostne kritičarke Škodič, sicer Kočevarjeve osnovnošolske sošolke, "lahko rečemo, da je Milenko kipar mnogoterih materialov in veščin, ki izhaja iz realizma oz. stilizacije prek ekspresije do skoraj abstrakcije, kjer lahko sledimo ustvarjalnemu loku elementov od pradavnine do modernizma in postmodernizma, s kombinacijo različnih materialov, veliko je gline kot prvobitnega materiala, kar ga je potegnilo tudi v mitološki svet – Ojdip, mitološki ptič, dvoglava ovca".

Svoja dela je Kočevar prvič razstavil na razstavi slušateljev ALU-ja v ljubljanski Mestni galeriji leta 1982 in na bienalu jugoslovanske študentske risbe v Beogradu, leta 1983 na kiparskem simpoziju v Tacnu in na kiparski koloniji Kornarija v istrskih Marušićih, kjer je v 80. letih v opuščenem kamnolomu zaživela kiparska šola. Potem ko je prejel študentsko Prešernovo nagrado, je leta 1984 razstavljal tudi na kiparskem simpoziju v Krmelju.

Samostojno je začel razstavljati relativno pozno, v 90. letih, in predvsem v regiji, odmevna je bila njegova razstava v Galeriji Kosovelovega doma v Sežani leta 2007 z naslovom Postavitev. Leta 2021 je hčeri Anki Kočevar, ilustratorki in filmski animatorki, nudil tehnično pomoč pri ustvarjanju dvanajstmetrske upodobitve Ezopove basni na stavbi v AKC-ju Metelkova v Ljubljani, je tudi dolgoletni mentor kiparskega krožka UNITRI Nova Gorica. Celo desetletje je bil zaposlen kot restavrator na restavratorskem centru za restavriranje kamna.

"Bolj kot proučujemo opus Milenka Kočevarja, bolj se nam izkazuje kot resen, poglobljen, četudi tih opazovalec sveta," je v spremljajočem katalogu zapisal Kaluža in dodal, da "gre za zelo močnega kiparja", ki se sicer nikoli ne sili v ospredje. Temu pritrjuje Škodič, ki pravi, da je Kočevar "vase zaprt, razmišljujoč in zelo iskren človek. Treba je tudi poudariti, da ga nikoli niso zanimali določeni trendi ali všečnost", čemur tako Kaluža kot Škodič pripisujeta dejstvo, da je to kiparjeva prva pregledna razstava.