Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

"V Anhovem smo priča klasičnemu boju dobrega in zla. Letos bo Slovenija pokazala, da lahko končno sledi dobremu ter se tako pokloni svojim prebivalcem in prebivalkam. Z novim zakonom o varstvu okolja bodo poslanci poskrbeli ne samo za bolj zdravo okolje Posočja, temveč vse Slovenije," je na novinarski konferenci izpostavila Jasmina Jerant iz Društva Eko Anhovo in dolina Soče.

Kot je poudarila, so se v Anhovem z zdravjem ljudi in njihovih otrok brezvestno brez razlike igrali vsi sistemi, tako fašizem kot tudi socializem in demokracija.

"Trije kontrastni politični sistemi, tako ali drugače bahavi in našopirjeni ter polni velikih besed o ljudstvu, a niso premogli pikice človečnosti, ne dovolj poguma in vesti, da bi stopili na stran zdravje malega človeka. Dobički, ki so se kovali v vročih pečeh industrijskih obratov, so bili presladki," je ponazorila.

Predsednik društva Bogomir Bavdaž je poudaril, da je v srednji Soški dolini samo v zadnjih 30 letih zaradi posledic proizvodnje z azbestom zbolelo ali umrlo več kot 3000 ljudi.

"Neverjetno je, da smo po takem industrijskem pokolu še vedno prisiljeni živeti v onesnaženem okolju na račun profita tujih industrialcev, ki s kurjenjem 300 ton smeti dnevno, med njimi tudi nevarnih odpadkov, služijo velike dobičke, v okoliški zrak in zemljo pa pošiljajo tudi benzen, dušikove okside ter dioksine in furane," je opozoril.

Že samo za benzen so po Bavdaževih besedah raziskave pokazale, da varne izpostavljenosti ni. "Vse koncentracije prispevajo k tveganju za nastanek rakavih bolezni, predvsem levkemije," je dejal.

Tudi Milovan Berlot iz društva Eko Anhovo je poslance pozval k potrditvi predloga novele. "Za nas je ta zakon zelo pomemben in upam, da bo soglasno sprejet. Nihče ne zapira tovarne in nihče ne ogroža delovnih mest. Edinstven primer v svetu, da sindikat delavcev Salonita podpira kapital, zastrupljanje ljudi in onesnaževanje narave ter ne samo zastrupljanje delavcev, temveč tudi njihovih otrok, vnukov in vseh občanov. Žalostno," je dejal.

Zaposleni v Salonitu menijo, da bi zakon vodil v zaprtje cementarne

Da bi zakon vodil v zaprtje cementarne, namreč opozarja del zaposlenih v Salonitu Anhovo. Prepričani so, da predlog zakona tehnično ni izvedljiv. Predlagateljem očitajo zavajanje javnosti, prepričani so, da želijo s spremembami zakona izenačiti izpuste za sežigalnice in sosežigalnice.

"Sami predlagatelji zakona tako priznajo, da imajo naprave za sosežig (cementarna) že zdaj pri nekaterih mejnih vrednostih emisij strožje predpise kot sežigalnice," so sporočili člani sveta delavcev ter sindikatov.

Sežigalnice so, kot so dodali, namenjene izključno odstranjevanju odpadkov, medtem ko so sosežigalnice namenjene proizvodnji osnovnega gradbenega materiala, v njihovem primeru cementa.

Pozivom za potrditev zakona so se pridružili tudi v Umanoteri. "Novela, ki bi zaostrila okoljske standarde za sosežigalnice odpadkov in jih tako izenačila s tistimi za sežigalnice ter nad njimi uvedla strožji nadzor, je osnovni pogoj za reševanje zdravstvene in okoljske katastrofe v Kanalu ob Soči in drugih krajih ob sosežigalnicah odpadkov," so poudarili in poslance pozvali, naj se zoperstavijo pritiskom kapitala in se postavijo na stran ljudi in okolja.

"Nesprejemljivo je, da trenutna zakonodaja sosežigalnicam odpadkov dopušča tudi do nekajkrat višje mejne vrednosti emisij zdravju škodljivih snovi, kot veljajo za sežigalnice odpadkov, čeprav gre v obeh primerih za enake snovi," so zapisali v sporočilu za javnost.

Predlog med drugim določa strožje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig odpadkov, v obravnavo pa so ga nevladniki vložili v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha s 5000 overjenimi podpisi volivcev.