Gosta v oddaji Politično sta bila vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic in predsednik stranke NSi Matej Tonin. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)
Gosta v oddaji Politično sta bila vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic in predsednik stranke NSi Matej Tonin. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)

Prihodnji teden bo znano, kdaj bodo volivci povabljeni na referendum o treh vprašanjih. Že razprava pretekli teden je pokazala, da je 9. juniju najbolj naklonjena Svoboda. Ne glede na razhajanja glede datuma pa so se vzpostavila zanimiva razmerja glede referendumskih tem.

Sorodna novica Poslanci podprli predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov. Njihov datum še ni znan.

Pričakovano referendum o pomoči pri končanju življenja podpirajo vse tri vladne stranke, NSi je proti, poslanci iz vrst SDS-a pa so odločanje obstruirali, z izjemo Eve Irgl in Anžeta Logarja, ki sta glasovala proti.

Referendum o rabi konoplje podpirata Svoboda in Levica. SD je bil vzdržan, opozicija pa je zaradi spreminjanja referendumskega vprašanja glasovanje obstruirala.

Najbolj presenetljiv je bil rezultat odločanje o uvedbi preferenčnega glasu. Predlog, da bi volivce povprašali o tem, so poleg Svobode in Levice podprli tudi v NSi-ju ter poslanca SDS-a Logar in Irgl. Tudi tukaj je bil SD vzdržan, SDS pa je z izjemo omenjenih dveh poslancev proti.

O polemikah glede vsebine in datumov referendumov se je s predsednikom NSi-ja Matejem Toninom in vodjo poslanske skupine Gibanja Svoboda Borutom Sajovicem v oddaji Politično pogovarjala Tanja Gobec.

Politično s Tanjo Gobec

Gospod Sajovic, ali vztrajate pri tem, da se referendumi izpeljejo 9. junija? V SD-ju so glede datuma vzdržani, pravijo, da ne rušijo koalicije, ampak da že ves čas govorijo, da bi bilo referendumski dan bolje izpeljati v novembru.

Sajovic: O dokončnem datumu bomo odločili v sredo. Bolj kot datum so pomembne tudi vsebine in pa to, da se pobude civilne družbe spoštujejo. Imamo tri pomembna vprašanja, ki urejajo življenje ljudi, in ne vidim nobene težave, da to izvedemo sočasno z evropskimi volitvami. V Gibanju Svoboda našim državljankam in državljanom zaupamo, spoštujemo njihovo mnenje in prepričan sem, da nam ga povedo.

Gospod Tonin, zakaj je po vašem mnenju bolje izpeljati referendumski dan novembra, ne pa 9. junija?

Tonin: Najbolj optimalno bi bilo, da bi vse referendume izvedli novembra, ko bomo imeli tudi referendum glede jedrske energije. S tem bi ljudem predvsem omogočili, da se lahko kakovostno in dobro informirajo o vseh vsebinah, ki so na referendumih, tako da bi resnično lahko kakovostno odločali. Hkrati pa vsa ta vsebina, za katero Sajovic pravi, da je pomembna, ne bi bila pod senco same kampanje pred evropskimi volitvami. Ob tem bi rad poudaril tudi, da če Svoboda resno misli, da so ta vsebina in referendumi pomembni, potem mora seveda ljudem dati dovolj časa. V nasprotnem primeru pa seveda lahko razumemo, da gre za taktične referendume, umeščene na dan volitev, s katerimi želijo predvsem dvigniti volilno udeležbo in podporo sebi. Ker če bi jim šlo za vsebino, bi potem lahko na 9. junij dali tudi dva referenduma, ki jih je predlagala Nova Slovenija – to pa je glede energetskega zakona in glede zakona za uveljavljanje pravic narodov iz nekdanjega SFRJ-ja.

Gospod Sajovic, prav ta očitek se najpogosteje pojavlja tudi pri analitikih – da pravzaprav poskušate pridobiti levi pol volivcev na evropske volitve. Vemo pa, da je sicer udeležba na evropskih volitvah po navadi katastrofalno nizka.

Sajovic: Visoka udeležba na vseh volitvah in vseh referendumih je nekaj dobrega, pozitivnega, normalnega in kaže na pozitivno stanje demokracije v državi. Sporoča pa tudi, da tisti, ki vladajo, želijo slišati in poslušati mnenje ljudi. Gre za posvetovalna referenduma, kar bomo pozneje vgradili v zakonske rešitve

Sorodna novica Bodo trije referendumi na dan evrovolitev? V koaliciji niso soglasni.

Zadnji referendumski dan je bil novembra pred dvema letoma, ko smo odločali o treh zakonih, takrat je koalicija nastopila enotno. Boste zdaj v kampanji v Svobodi sami, če bodo referendumi junija?

Sajovic: Iz koalicijskih strank, s katerimi dobro in pozitivno sodelujemo, je bilo jasno in glasno slišati, da so vsebine prave in da sodobne, moderne evropske družbe ta vprašanja rešujejo. Tako da kakor koli se odločimo v sredo, bomo imeli v kampanji glede vsebine zagotovo široko podporo.

Tonin: Ti referendumi nekaj govorijo tudi o prioritetah Svobode. Mislim, da sama marihuana, preferenčni glas in evtanazija niso najbolj ključna vprašanja v tej državi, ko imamo hudo zdravstveno krizo in pa tudi težave na področju gospodarstva ter številnih drugih zgodbah. Prepričan sem, da bo na tokratnih evropskih volitvah volilna udeležba višja. Podpora med ljudmi za evropske institucije oziroma za samo Evropsko unijo je v Sloveniji precej visoka in mislim, da prav zaradi vseh izzivov, ki čakajo Evropo in tudi Slovenijo, se bodo tokrat ljudje bolj množično odzvali in prišli na te volitve. Tako da ni nobene potrebe, da na volitve silimo še s temi referendumi, za katere imamo dovolj časa, da jih izvedemo v novembru.

Ali bo to referendum o vladi?

Sajovic: To bo referendum, na katerem hočemo slišati mnenje ljudi. Kar se pa tiče prioritet – mi smo jih pokazali in povedali, kaj so bile za nas ta teden prioritete – ne politizacija, ugibanja o referendumih, ampak sprejem zakona o zdravniški službi, odprtje Sandozovega gradbišča v Ljubljani in pa srečanje s španskim premierjem Sanchezom, kjer smo jasno sporočili, kakšno je stališče Slovenije do Palestine.

Deljena mnenja o datumu izvedbe referendumov

O vsem tem smo poročali, ostanimo pri referendumih in pravzaprav vročem tednu, v katerem so se glede spreminjanja vprašanja o uporabi konoplje iz opozicije pojavila opozorila, da je umrla pravna država, da imamo diktaturo in tako naprej. Ali ste kaj rešili v naslednjih dneh po seji DZ-ja na poslovniški komisiji ali je ostalo pri besednih dvobojih?

Tonin: Resne stranke pripravijo resne programe, gredo na volitve in ga potem tudi uresničujejo. Instantstranke ali pa tiste, ki nastanejo zelo hitro, programa nimajo in potem poskušajo uporabljati referendume za to, da jim kažejo pot, kam naj gredo. Če je Svoboda pogumna in verjame v vse te rešitve, potem naj jih vendar realizira, za to ne potrebuje referendumov. Zato sem rekel, da so sama bistva in sami razlogi za te referendume popolnoma nekje drugje, ker če bi Svobodi resnično šlo za vsebino, potem bi seveda mirne vesti privolila v to, da to naredimo novembra, ker nima nobene zveze, ali bomo glede marihuane in pa evtanazije vedeli odločitev ljudi junija ali pa novembra. Razlika je samo v tem, da se bomo lahko vsi skupaj novembra mnogo bolj kakovostno pripravili na te stvari.

Ampak res pa je, da tudi preden je nastala Svoboda, so šli Slovenci velikokrat na referendume, skoraj vsako leto na kakšnega.

Tonin: Se strinjam z vami. Mislim, da je referendum predvsem orodje, ki ga ima opozicija v rokah, da popravlja smer in kurz vladne koalicije. Ker vladna koalicija ima v parlamentu večino in določa smer, kam bo šla barka. In ko ni nobenih drugih možnosti več, opoziciji ostane samo še referendum, da poskuša preusmeriti smer. Da pa sama vlada uporablja referendum, je pa predvsem pomanjkanje poguma, vizije in smeri. To niso taki tipi referenduma, ki bi jih predlagala vlada, kot je bil denimo referendum o vstopu v Evropsko unijo ali Nato. Tukaj pri teh vprašanjih mora vlada pokazati pogum.

Sajovic: Z referendumi se demokracija krepi, ne umira. Demokracija je v Sloveniji umrla v času covidne krize, ko so tiste, ki so jedli sendviče ali recitirali Zdravljico, kaznovali, preganjali, zaplinjali in tepli, iskali tovornjake z maskami in še kaj. Mi smo pa to odločitev sprejeli v skladu s parlamentarno prakso. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi je jasen, referendumska vprašanja se da spreminjati, dopolnjevati. Parlamentarna praksa izvira iz leta 2020, ko je Levica vložila referendum o opremljanju Slovenske vojske in se je tudi takrat spreminjalo vprašanje. In stranki, ki imata danes v mislih demokracijo, takrat nista temu v ničemer nasprotovali, kar pomeni, da sta se s tem strinjali.

Tonin: Gospod Sajovic je pozabil, da takrat referendum v skladu z ustavo ni bil dovoljen, ker je šlo za popolnjevanje oziroma usposabljanje in pa tudi zagotavljanje sredstev za Slovensko vojsko, tako da tukaj sta dve čisto različni zgodbi, razumem pa njihovo poanto, zakaj to poskušajo prikazati kot isto.

Sorodna novica Klakočar Zupančič bi dopustnost parlamentarne preiskave preverila na ustavnem sodišču

Predsednica DZ-ja je v petek vložila predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki predvideva, da bi se takrat, ko akt o ustanovitvi preiskovalne komisije ni dovolj jasen, za mnenje predhodno vprašalo ustavno sodišče. Ali predlog v NSi-ju podpirate?

Tonin: Mislim, da se je do zdaj v zgodovini pokazalo, da so te naše parlamentarne preiskovalne komisije lahko učinkovite, če so učinkovito in dobro vodene, tako da ne vidim nobene potrebe, da bi to spreminjali. Znova se poskuša stvari nekaj na silo spreminjati in Svoboda bi morala razumeti, da čeprav imaš večino, to ne pomeni, da lahko delaš, kar ti je všeč. Še vedno moraš upoštevati neke poslovniške in zakonske omejitve.

Gospod Sajovic, ali ovirate ustanavljanje preiskovalnih komisij, kot vam očita opozicija?

Sajovic: Na temo preiskovalnih komisij v državnem zboru so tri odločbe ustavnega sodišča. Ena tistih, ki je najdlje neuresničena, je iz leta 2011, potem v letu 2021. Na to temo nas je okrcala tudi Evropska komisija in zahtevala odzivno poročilo, da bomo stvari uredili. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pri tej temi trdno in vztrajno dela že od leta 2022. Takrat je bila oblikovana tudi njena ožja strokovna skupina, predlog, ki ga je predlagala, podpiramo.

Samo v Svobodi ali pa je to že koalicijsko usklajeno?

Sajovic: Zakon je bil vložen od predsednice, koalicijsko usklajevanje še bo. Zagotovo pa so rešitve, ki jih nakazuje, da se predhodno vpraša ustrezne organe oziroma pozneje, ko je preiskava že razpisana, da se lahko odzovejo tako v sodnem svetu kot tudi na Računskem sodišču, Banki Slovenije, na državnem tožilstvu, v lokalnih skupnostih in ne nazadnje tudi preiskovanci.

Sorodna novica Sporna pridobitna dejavnost ustavnega sodnika Jakliča? Jaklič zavrača vse očitke.

Tednik Mladina je v petek objavil, da je imel ustavni sodnik Jaklič vrsto let tudi status samostojnega podjetnika. Predsednica parlamenta ga je pozvala, da naj, če to drži, ponudi odstop, predsednik SDS-a pa se je postavil v bran ustavnemu sodniku in kritiziral Urško Klakočar Zupančič. Kaj o tem mislita vidva?

Tonin: Po do zdaj znanih informacijah, kar so pravniki povedali, ni kršil zakonov, ker lahko tudi ustavni sodnik poučuje in raziskuje. Je pa seveda vprašljivo, ali je najprimerneje, da je to opravljal prek popoldanskega espeja, ali pa bi bilo bolje delati tudi prek podjemnih pogodb.

Sajovic: Kaj pomeni espe, je vsem poznano in znano. To me spominja na tisti znameniti stavek gospoda Vizjaka o glupih davkih. Najvišji pravosodni funkcionarji v tej državi ne smejo izvajati pridobitne dejavnosti. Spoštovana predsednica državnega zbora ustavnega sodnika ni pozvala k odstopu, ampak je jasno in glasno zatrdila, da pričakuje, da bo prizadeti potegnil ustrezne posledice.

Tonin in Sajovic v oddaji Politično komentirala referendume