Ekonomsko-socialni svet (ESS) je bil ustanovljen 25. aprila 1994, formalno podobo je dobil s sklenitvijo dogovora o politiki plač v gospodarstvu. Z njim je država dobila osrednji organ tripartitnega sodelovanja države, sindikatov in delodajalcev.

Področja delovanja ESS-ja so sklepanje socialnega sporazuma, socialne pravice in pravice iz obveznega zavarovanja, problemi zaposlovanja in delovnih razmerij, sistem kolektivnega dogovarjanja, cene in davki, ekonomski sistem in ekonomska politika, pravna varnost, sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela in Svetom Evrope, soupravljanje delavcev, sindikalne pravice in svoboščine ter druge zadeve, ki se nanašajo na področje ekonomsko-socialnih zadev.

ESS je bistveno prispeval k uspešni implementaciji ekonomskih in socialnih reform v procesu tranzicije, prav tako je bil pomemben dejavnik ob vključevanju v EU in mednarodni ekonomski prostor. Prispeval je h krepitvi socialne pravičnosti in socialnega miru, ki sta ključna za socialno-ekonomski razvoj države.

"Socialni dialog ni bil nikoli idiličen"

Kot pravi nekdanji predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, je ravno socialni dialog pomembna civilizacijska pridobitev in največje jamstvo družbenega, gospodarskega in socialnega napredka. "Socialni dialog ni bil nikoli idiličen, bili so vzponi in padci, toda dokazljivo je prinašal družbeni napredek," je povedal in dodal, da mora biti socialni dialog, dialog enakopravnih partnerjev, največja odgovornost pa je na vladi.

Pogoj za delovanje ESS-ja je po njegovih besedah zainteresiranost vseh partnerjev.

Sorodna novica Delodajalci začasno izstopajo iz ESS-ja. Mesec: Gre za taktično blokado sprememb.

Prva resnejša blokada je bila maja 2021

V okviru ESS-ja je bilo skupaj podpisanih pet socialnih sporazumov, ki so s ciljem doseči stabilnost in socialni mir v državi opredeljevali temeljne zaveze in usmeritve vseh treh strani. Zadnji, sklenjen za obdobje 2015–2016, se je obdržal manj kot leto dni.

Svet se je takrat znašel v hudi krizi. Prva resnejša blokada se je zgodila maja 2021, ko je bil na čelu vlade Janez Janša.

ESS so z argumentom, da vlada sistematično krši pravila o njegovem delovanju, protestno zapustili sindikati. Najresnejši očitek je bil podoben kot nekaj let prej, in sicer da ministrski zbor sprejema ali predlaga sprejetje predpisov s področja ESS-ja brez predhodne vsebinske obravnave in usklajevanja socialnih partnerjev.

"Žal so nekateri prepričani, da lahko nevladne organizacije nadomestijo ESS"

Nekdanji predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Janez Posedi je povedal, da se je trenutna blokada ESS-ja zgodila predvsem zaradi vladnega nedoslednega spoštovanja pravil ESS-ja. Kot pravi, je osrednji akter v socialnem dialogu ministrstvo za delo. Od trenutne vodstvene ekipe v tem resorju ne pričakuje, da bo znala voditi socialni dialog. "Po moji oceni imajo v najboljšem primeru samo nekaj teoretičnega znanja glede socialnega dialoga, praktičnih izkušenj pa nič. No, zdaj, po dveh letih, jih že nekaj imajo, a kaže, da se iz napak še niso veliko naučili," je povedal.

Trenutni zastoj v socialnem dialogu je po njegovem mnenju zgolj simptom, kam gremo kot družba. "V Sloveniji je bil dialog, tudi socialni, vedno robat in grob. So pa včasih odločevalci vedeli, kdaj je treba ego pospraviti v torbo in se dogovoriti. Spontani scenariji so škodljivi za vse člene gospodarstva in družbe," je dodal. "Vlada mora najprej imeti svoje strateške cilje in potem mora pot za dosego teh ciljev skozi socialni dialog oblikovati tako, da ni resnega nasprotovanja socialnih partnerjev," je sklenil.

Blokade in zastoji niso stvar zadnjih nekaj let

Milan Lukić, nekdanji predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, je povedal, da je ESS po njegovem mnenju najbolje deloval v času ministra Andreja Vizjaka, to je v času druge vlade Janeza Janše. "Bil je zelo pragmatičen. Pri delovni in pokojninski reformi je postavil vladne okvire, v okviru katerih smo se sindikati in delodajalci medsebojno usklajevali. Uspelo se nam je dogovoriti za sprejemljive meje med nami, vedoč, kaj vlada lahko sprejme. Oba zakona sta bila konec leta 2012 sprejeta v DZ-ju z velikansko večino glasov."

Blokade in zastoji v ESS-ju po njegovih besedah niso stvar zgolj zadnjih nekaj let, so pa zdaj najbolj izraziti. Četudi je uspeh socialnega dialoga odvisen od vseh treh deležnikov, je največ odvisno od vlade, je dejal. "Če ima jasna stališča in natančno pozna okvir, kaj želi doseči, ter je pri svojem odnosu do predstavnikov delojemalcev in delodajalcev povsem nevtralna, je mogoče pričakovati konstruktiven in uspešen dialog," verjame ustanovitelj podjetja Lumar.

"Nikoli nimajo prav samo sindikati, prav tako ne samo delodajalci"

Do trenutne vlade je kritičen tudi Štefan Pavlinjek, nekdanji predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Povedal je, da mora imeti vlada strategijo in se nato kot koordinatorica socialnega dialoga ustrezno dogovoriti s sindikati in delodajalci.

Po njegovem mnenju bo ESS vnovič zaživel, ko bodo delodajalci začutili, da jih vlada jemlje resno. Aktualna vlada medtem favorizira delojemalsko stran in ne sliši gospodarstva, je povedal. Dejal je še, da se premiki ne bodo zgodili, dokler bo minister za delo prihajal iz stranke Levica.

Bo do maja ESS vnovič začel delovati?

Sorodna novica Mesec: Izhodišča za pokojninsko reformo v sredo z "99-odstotno gotovostjo" na vladi

Socialni partnerji so za mizo vnovič sedli s prihodom vlade Roberta Goloba julija 2022. Tudi tedaj socialni dialog ni stekel po načrtih. ESS so namreč julija lani zapustili delodajalci. Tudi njihova stran je kot razlog za blokado organa navajala vladne kršitve pravil ESS-ja, med drugim sprejemanje zakonskih predlogov mimo ESS-ja. Tripartitni socialni dialog je vse odtlej zamrznjen.

Sindikalna, delodajalska in vladna stran so se na sestanku pri premierju ta teden dogovorile za pripravo protokola o sodelovanju, ko bo ta podpisan, pa naj bi ESS vnovič zasedal.

Cilj ministra za delo Luke Mesca je, da bi se to zgodilo maja. Med pomembnejšimi temami, ki čakajo socialne partnerje, je poudaril pokojninsko in davčno reformo.