Družba DEM je po navedbah Večernjega lista skoraj postala lastnica zemljišč na hrvaškem ozemlju, katerih vrednost je zagrebško sodišče ocenilo na nekaj manj kot milijon evrov.

Sodišče v Varaždinu je leta 2018 odločilo, da je DEM lastnik nasipa, odvodnega kanala in nerodovitnega zemljišča v katastrskih občinah Radovec in Babinec v Varaždinski županiji, in tedaj naložilo vpis lastniških pravic v korist Slovenije. Kot je ugotovilo, so bile sporne nepremičnine v posestvu DEM-a od 70. let prejšnjega stoletja, DEM pa je zanje tudi skrbel.

V DEM-u so vztrajali, da so sporne nepremičnine del kompleksa njihove hidroelektrarne Formin in da so vanje vložili veliko denarja, da bi omogočali obratovanje elektrarne. Gre za nepremičnine, ki imajo strogo gospodarski namen.

Sodišče v Zagrebu je po poročanju medijev zdaj zahtevo mariborske družbe, da bi lastništvo potrdili, zavrnilo. Sodišče je odločilo, da gre za vodno javno dobro zemljišče na Hrvaškem, za katero ni dovoljena prilastitev ne hrvaškim ne tujim podjetjem. Sodišče je še sklenilo, da bo moral stroške postopka v vrednosti 215.000 kun (okoli 28.000 evrov) plačati DEM.

Meddržavna pogodba iz leta 1999

Slovenska družba je sicer v postopku spomnila na meddržavno pogodbo med Slovenijo in Hrvaško iz leta 1999, s katero sta se državi zavezali, da bosta omogočali lastniške pravice na svojih ozemljih pravnim osebam z druge strani meje, če je pravni temelj za njeno pridobitev obstajal pred razglasitvijo neodvisnosti držav. Poudarili so, da so sporne nepremičnine v register vpisali že leta 1975. Kot navedbe DEM-a povzema Večernji list, je Slovenija na podlagi tega sporazuma Hrvaški omogočila lastništvo nad nepremičninami v Ormožu.

V DEM-u bodo izkoristili vse pravne možnosti za razveljavitev sporne sodne odločitve. Kot so danes pojasnili za STA, so v postopku izkazali upravičenost do lastništva nad zemljišči, ki so bila predmet pravnega spora.

Kot so dodali, je Slovenija na podlagi meddržavne pogodbe priznala lastništvo hrvaškega elektrogospodarstva (HEP) nad nekaterimi zemljišči v Sloveniji, ki so del akumulacijskega jezera oziroma dovodnega kanala hidroelektrarne Varaždin. Prav tako je bil DEM v času "družbene lastnine" upravičeni uporabnik spornih zemljišč in kot takšen tudi zaveden v zemljiški knjigi, enako kot HEP na zemljiščih v Sloveniji.

Slovenija ni izpodbijala lastništva

Slovenija ni nikoli izpodbijala lastništva HEP-a, tudi na podlagi sklenjene meddržavne pogodbe. "Zaradi tega smo prepričani, da bi morala enak pravni položaj tudi Republika Hrvaška priznati družbi Dravske elektrarne Maribor, saj gre za popolnoma enak primer," so še zapisali.

HE Formin je na slovenski strani meje in obratuje od leta 1978. Da obstaja težava z lastništvom nad nepremičninami, so ugotovili leta 2012, ko so po poplavah poskusili popraviti del nasipov. Slovenske delavce so pri poskusu popravka nasipov na hrvaški strani meje ustavili hrvaški policisti. Na koncu je DEM plačal varaždinskemu podjetju, da je saniral škodo na nasipu, je še objavil Večernji list.