Evroposlanci so sprejeli nova finančna pravila. Foto: Reuters
Evroposlanci so sprejeli nova finančna pravila. Foto: Reuters

Cilj reforme ekonomskega upravljanja v EU-ju, o katerem sta se Evropski parlament in Svet EU-ja dogovorila februarja, je postopno in realistično zniževanje javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja, ki bo omogočalo gospodarsko rast ter reforme in naložbe na strateških področjih. To so digitalizacija, zeleni prehod, sociala in obramba.

Članice bodo svoje cilje na področju javnih financ, ukrepe za odpravljanje makroekonomskih neravnovesij ter prednostne reforme in investicije opredelile v srednjeročnih načrtih fiskalne politike, ki bodo nato potrjeni na ravni EU-ja.

V načrtih, ki jih bodo morale v Bruselj letos poslati do 20. septembra, bodo opredelile pot gibanja očiščenih odhodkov. To so javnofinančni odhodki brez odhodkov za obresti, diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, odhodkov za programe Unije, ki so v celoti izravnani s prihodki iz evropskih skladov, nacionalnih odhodkov za sofinanciranje programov, ki jih financira EU, cikličnih elementov odhodkov za denarna nadomestila za brezposelnost ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov.

Države v slabem stanju bodo prejele smernice komisije

Tiste države z javnim dolgom nad 60 odstotki bruto domačega proizvoda (BDP) ali pa javnofinančnim primanjkljajem nad tremi odstotki BDP-ja bodo pred pripravo štiri- oz. petletnega načrta, dolžina bo odvisna od nacionalnega zakonodajnega mandata, prejele smernice Evropske komisije, imenovane referenčna smer.

Ta bo morala zagotoviti, da bo po štirih letih prilagajanja dolg upadal oziroma da bo srednjeročno ostal na preudarni ravni.

Preventivni del novih fiskalnih pravil vključuje varovalko za zagotavljanje vzdržnosti dolga. Ta za članice z dolgom nad 90 odstotki BDP-ja predvideva povprečno znižanje deleža javnega dolga za eno odstotno točko BDP-ja na leto, za tiste z javnim dolgom med 60 in 90 odstotki pa za 0,5 odstotne točke. V skladu s trenutnimi pravili so morale članice z javnim dolgom nad 60 odstotki dolg zniževati za eno dvajsetino letno.

Varovalka naj bo 1,5 odstotka BDP-ja

Druga varovalka v preventivnem delu pravil pa je namenjena zagotovitvi fiskalnega prostora v vrednosti 1,5 odstotka BDP-ja pod tremi odstotki BDP-ja javnofinančnega primanjkljaja. S tem želijo omogočiti dovolj manevrskega prostora za odzivanje na gospodarske šoke.

Pravila bodo omogočala podaljšanje poti prilagajanja javnega dolga do največ sedem let, če se bodo članice zavezale določenim reformam in naložbam.

Korektivni del fiskalnih pravil

Svet EU-ja je danes dokončno potrdil tudi korektivni del fiskalnih pravil, ki deloma prenavlja postopek presežnega primanjkljaja. Postopek, ki temelji na presežnem primanjkljaju, se ne spreminja. V postopku, ki temelji na javnem dolgu, pa bodo po novem upoštevali nov večletni okvir.

Ta postopek bo mogoče sprožiti na podlagi poročila, ki ga bo Evropska komisija pripravila, če je delež javnega dolga v BDP-ju presegel referenčno vrednost, če primanjkljaj ni blizu ravnovesja – torej če javnofinančni primanjkljaj presega 0,5 odstotka BDP-ja – in če odkloni od poti gibanja očiščenih odhodkov presegajo 0,3 odstotne točke BDP-ja letno ali 0,6 odstotne točke BDP-ja kumulativno.

Sprožitev postopka

Svet EU-ja in komisija bosta pri odločanju o sprožitvi postopka ocenila vpliv vseh relevantnih dejavnikov na upoštevanje meril glede dolga oz. javnofinančnega primanjkljaja. Med temi so znatni izzivi v povezavi z javnim dolgom, odkloni od poti gibanja očiščenih odhodkov, izvajanje reform in naložb, pa tudi poraba za obrambo.

Končno odločitev o sprožitvi postopka bo sprejel Svet EU-ja, pri čemer bo članici podal tudi priporočila s konkretnimi ukrepi za zmanjšanje primanjkljaja, ki jih bo morala sprejeti najpozneje v šestih mesecih. Če tega ne bo storila, jo bo lahko doletela globa v vrednosti do 0,05 odstotka zadnje ocene BDP-ja predhodnega leta za šestmesečno obdobje. Plačala jo bo vsakih šest mesecev, dokler svet ne bo ocenil, da je sprejela učinkovite ukrepe.

Zakonodaja o novem okviru ekonomskega upravljanja v EU-ju, sestavljena iz treh zakonodajnih aktov, bo v torek objavljena v uradnem listu Unije. Veljati bo začela še isti dan, uporabljala pa se bo od začetka prihodnjega leta.