Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Več kot polovica teh ljudi je prisiljena v delo proti njihovi volji, drugi pa so prisiljeni v zakon, sporoča ILO.

Obe kategoriji spadata pod definicijo sodobnega suženjstva, saj se nanašata na ljudi, "ki ne morejo zavrniti ali ne morejo oditi zaradi groženj, nasilja, prevare, zlorabe moči ali drugih oblik prisile," poudarja organizacija.

Situacijo so poslabšale krize, kot so pandemija covida-19, oboroženi konflikti in podnebne spremembe, zaradi katerih je več ljudi v ekstremni revščini, več jih je tudi prisiljenih v migracije.

Generalni direktor ILO-ja Guy Ryder je pozval k izboljšavam v delovnih inšpekcijah, pomagale bi lahko tudi prepovedi za izdelke in uvoze izdelkov, ki nastajajo s prisilnim delom, o čemer trenutno razmišlja EU.

V primerjavi z zadnjimi ugotovitvami iz leta 2016 se je število ljudi v sodobnem suženjstvu povečalo za okoli 9,3 milijona, pravi poročilo agencije ZN-a.

ILO svoje ocene delno utemeljuje z anketami po gospodinjstvih. Po njihovih ugotovitvah je do več kot pol primerov prisilnega dela prišlo v državah s precej visokimi ali visokimi prihodki. Migrantski delavci so trikrat pogosteje prizadeti kot lokalni prebivalci.

V ločenem delu poročila je ILO sporočil, da je Katar dosegel "precejšen napredek" od odprtja urada ILO-ja v tej državi aprila 2018. Katarju se pogosto očitajo kršitve delavskih pravic migrantskih delavcev v povezavi s pripravami na novembrsko svetovno nogometno prvenstvo.

ILO je opozoril tudi na obtožbe o prisilnem delu v delih Kitajske, pri čemer se sklicuje na poročilo ZN-ovega urada za človekove pravice s konca avgusta, ki Kitajsko obtožuje "hujših kršitev človekovih pravic", poudarja pa tudi, da zapiranja Ujgurov in drugih muslimanov v Sinkiangu morda predstavljajo zločine proti človečnosti.

Kitajska obtožbe kategorično zavrača, prejšnji mesec pa je ratificirala dve konvenciji proti prisilnemu delu.