Foto: TV Slovenija, posnetek zaslona
Foto: TV Slovenija, posnetek zaslona

Z nadzorom so med drugim ugotavljali, kakšna je vloga Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) v policijski hierarhiji. NPU je v preteklosti sam izbiral, katere zadeve bodo obravnavali, kar je nesprejemljivo, je na novinarski konferenci dejal minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Prav tako je bila zelo nedefinirana odgovornost generalnega direktorja NPU-ja, saj je bila razpeta med generalnim direktorjem policije in direktorjem uprave kriminalistične policije.
S spremenjenim aktom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pa so jasno povedali, "kam in pod koga spada", še bolj natančno pa bo to določeno z novelo zakona o delu in organiziranosti v policiji, ki je v parlamentarni obravnavi, je na današnji novinarski konferenci, na kateri je predstavil izsledke nadzora na NPU-ju, pojasnil Hojs.

Sorodna novica Nadaljujejo se kadrovski posegi na pomembna mesta v policiji

Preiskave trajajo leta, "vsi odlični"

V nadzoru so preverjali tudi ocenjevanje uslužbencev NPU-ja. To je bilo po Hojsovih besedah neustrezno, saj so bili tako rekoč vsi ocenjeni odlično ali prav dobro. "Vsi so odlični, samo rezultatov ni," je dodal in napovedal, da bo način ocenjevanja treba spremeniti.

Ugotovili so tudi, da je bil med hišnimi preiskavami, ki so jih izvajali kriminalisti NPU-ja, v 95 odstotkih primerov odvzem prostosti nesorazmeren. V skladu z uredbo o hišnih preiskavah je namreč odvzem prostosti možen le v času preiskave, v NPU-ju pa so osumljene zadrževali dlje, je še povedal Hojs. To je po njegovih besedah ena ključnih napak, ki jih je pokazal nadzor.

Preverjali so tudi uporabo prisilnih sredstev. Kot je pojasnil minister, so se ta večinoma uporabljala v skladu z zakonom, je pa "precej velik fiasko", da se uporaba teh sredstev ustrezno ne nadzira in evidentira. Sledljivost teh postopkov je tudi na ravni policije nesorazmerno slaba in jo bo treba izboljšati, je še dodal.

Kljub temu da so te dolgotrajne preiskave tako nesorazmerno dolge, trajajo več let, so praktično vsi na NPU-ju ocenjeni z oceno odlično. Torej, tukaj nekaj ne štima. Ne verjamem, da ne štima to, da bi bil res problem v tem, da so tiste preiskave, morajo biti tako dolgo, ali pa, da jih namenoma ne zavlačujejo.

Hojs

Opozoril je še, da je dokazni standard za preiskovalce NPU-ja precej višji kot drugje. "To je laično morda razumljivo, po drugi strani pa lahko vodi do tega, da NPU ni ugotovil, da je bilo v primeru Teš 6 kaj narobe, ampak je to ugotovila šele regionalna policijska uprava," je dodal.

Pomanjkljivosti so zaznali tudi pri evidentiranju in upravljanju z bazami zaseženih predmetov, ki sta po ministrovih besedah nesorazmerno slaba.

Opozoril je tudi na dolgotrajnost preiskav, ki "trajajo tudi po pet let, stvari ležijo v predalu leto in več". V nekaterih primerih se je dolgotrajnost preiskav izkazala kot škandalozna, je dejal Hojs in dodal, da je "možno z neustreznim vodenjem preiskave stvari državi v predalu več let, pa se nič ne zgodi".

Problematični primeri po Hojsovi oceni

Med drugim je izpostavil primer domnevnega pranja denarja v NLB-ju, kjer "glavni osumljenec ni bil niti identificiran kot tak niti ni bil zaslišan". V primeru žilnih opornic pa je NPU denimo opravil svoje delo, a je tožilec ovadbo zavrgel, je spomnil Hojs in dodal, da "ni problem v procesiranju kaznivih dejanj zgolj na policiji, ampak v celotni verigi, od tožilstva do sodišč."

Direktorica NPU-ja Petra Grah Lazar je s poročilom seznanjena, Hojs pa ocenjuje, da bi bilo treba v NPU-ju narediti "določene kadrovske prevetritve". Poleg tega si NPU odslej ne bo več mogel v "samopostrežbi" izbirati primerov, saj bo direktor NPU-ja odgovarjal direktorju uprave kriminalistične policije, je še pojasnil Hojs.