Osumljeni trgovine z ljudmi po aretaciji v Pakistanu. Na pot proti Evropi naj bi poslali več sto ljudi, ki so junija utonili pred obalo Grčije. Foto: EPA
Osumljeni trgovine z ljudmi po aretaciji v Pakistanu. Na pot proti Evropi naj bi poslali več sto ljudi, ki so junija utonili pred obalo Grčije. Foto: EPA

Otroci, ženske, prebežniki, begunci in notranje razseljeni ljudje so še posebej ranljivi, da postanejo žrtve trgovine z ljudmi. Tveganja vedno bolj povečujejo tudi svetovna kriza, oboroženi konflikti, pandemije, gospodarska in družbena nestabilnost ter naravne nesreče. Razmere storilci pogosto izkoriščajo na način, da žrtvam obljubljajo boljše življenje v drugi državi, v resnici pa jih v nadaljevanju čaka izkoriščanje in nasilje.

Urad ZN-a za droge in kriminal v svetovnem poročilu o trgovini z ljudmi za leto 2022 ugotavlja, da se odziv kazenskega pravosodja na svetovni ravni, zlasti v državah v razvoju, slabša. Stopnja odkrivanja kaznivih dejanj trgovine z ljudmi se je leta 2020 zmanjšala za 11 odstotkov, število obsodb pa za 27 odstotkov.

Zato ZN države poziva, naj izboljšajo prizadevanja v boju proti trgovini z ljudmi, predvsem z okrepitvijo preventivnih ukrepov, izboljšanjem identifikacije in podpore žrtvam trgovanja ter odpravo nekaznovanja storilcev.

Letošnja kampanja Pomagajmo vsaki žrtvi trgovine z ljudmi, ne prezrimo nobene se osredotoča na pomoč žrtvam, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.

V Sloveniji so žrtve najpogosteje izkoriščane zaradi prostitucije in spolnih zlorab, medtem ko so druge oblike izkoriščanja – prisilno delo, prisilno izvrševanje kaznivih dejanj, služabništvo – redkeje prepoznane. Prijave kaznivih dejanj trgovine z ljudmi pri nas so zelo redke, zato je identifikacija žrtev predvsem posledica proaktivnih dejavnosti policije.

Nujna pozornost državljanov

Za uspešno odkrivanje in preiskovanje trgovine z ljudmi je poleg aktivnega dela policije, dobrega sodelovanja vseh pristojnih organov na nacionalni ravni ter sodelovanja z državami v bližnjih regijah ter v širšem mednarodnem okolju nujna tudi pozornost državljanov, ki bi lahko zaznali in prijavili takšne oblike izkoriščanja.

V Sloveniji je pomoč žrtvam trgovine z ljudmi zagotovljena na podlagi zakona o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi. Med njimi je projekt Pomoč žrtvam trgovine z ljudmi – krizna nastanitev, ki zagotavlja 30-dnevno obdobje okrevanja. Od januarja 2019 se v Sloveniji izvaja tudi projekt (Re)integracija žrtev trgovine z ljudmi, ki je nadaljevanje prej omenjenih programov in za žrtve pomeni prvi korak k njihovemu samostojnemu življenju.