Elizabeth Gilbert je najbolj znana po svoji avtobiografski uspešnici Jej, moli, ljubi. Foto: AP
Elizabeth Gilbert je najbolj znana po svoji avtobiografski uspešnici Jej, moli, ljubi. Foto: AP

Ameriška pisateljica Elizabeth Gilbert je svoj novi roman, The Snow Forest (Snežni gozd) postavila v mrzlo Sibirijo v obdobju Sovjetske zveze; sinopsis knjigo povzame kot "dramatično pripoved o divji in skrivnostni punci v neokrnjeni divjini ter o mistični povezavi med ljudmi in naravnim svetom". Iziti bi moral v februarju naslednjega leta.

Izdaja preložena "za nedoločen čas"
Na spletni platformi Goodreads, ki zbira glasove bralcev, je knjiga že zdaj dobila na stotine enozvezdičnih ocen, čeprav niso v svet šli še niti recenzentski izvodi. Nasprotniki knjigi že zdaj očitajo, da je neobzirna in da poskuša "olepšati" trenutno rusko invazijo Ukrajine. "Resno? Idealen trenutek za promocijo 'mistične ruske duše', Rusije in Cerkve je takrat, ko povzročajo genocid," je zapisal eden izmed uporabnikov.

"Trenutno ni pravi čas za izdajo te knjige," je Elizabeth Gilbert izjavila v videu, ki ga je objavila na družbenih omrežjih. "Ne bi rada še dodatno škodila skupnosti, ki je že izkusila in še vedno trpi hudo škodo." Predstavnik založbe Riverhead Books je potrdil, da je izdaja romana odložena "za nedoločen čas", več pa ni hotel komentirati.

Različni odzivi pisateljev
Literarna skupnost že od začetka ruske invazije v Ukrajini kalibrira in rekalibrira svoje odzive na situacijo. Nekateri pisatelji, med njimi Stephen King in Linwood Barclay, so napovedali, da ne bodo podaljšali licenčnih pogodb za izdajo njihovih del v Rusiji, bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov pa je izrecno izjavil, da bi rad, da se njegov roman Časovno zaklonišče bere tudi v ruščini, saj ima izrazito protiputinovsko tematiko.

Še naprej seveda izhajajo tudi knjige, katerih dogajanje je postavljeno v Rusijo, tudi če sama knjiga ni izšla tam. Prejšnji teden je denimo izšla detektivka Paula Goldberga z naslovom The Dissident, ki je postavljena v Moskvo v sedemdesetih letih.

Nasprotnike še neizdane knjige je skrbelo, da bo
Nasprotnike še neizdane knjige je skrbelo, da bo "romantizirala rusko kuliso". Foto: Amazon

"Dobronamerna, a nespametna poteza"
Poteza Elizabeth Gilbert se zdi radikalna zato, ker svoje knjige ni samo potegnila z ruskega trga, pač pa je v celoti preklicala njen izid po vsem svetu.

Predsednica ameriškega združenja PEN Suzanne Nossel je v izjavi za javnost poudarila, da je bila pisateljičina odločitev sicer "dobronamerna", a "zgrešena". "Zaradi okoliščin izbruha, torej takoj po najavi romana, je jasno, da nasprotniki še niso imeli priložnosti, da bi roman prebrali in se opredelili na podlagi dela samega," opozarja Nossel. "Izdaja romana, katerega zgodba je postavljena v Rusijo, ne bi smela biti pojmovana kot zaostrovanje zatiranja. Leposlovje in kultura imata ključno vlogo pri medsebojnem razumevanju in gradnji empatije. Odločitev, ali bodo knjigo prebrali, je vedno odločitev bralcev samih, in tisti, ki se jim zdi problematična, morajo imeti svobodo za izražanje svojih stališč."

Sad pandemične osame
Elizabeth Gilbert je najbolj znana po svoji avtobiografski uspešnici Jej, moli, ljubi; v najavi novega romana je povedala, da ga je navdihnila nedavna pandemija koronavirusa. V tem času je namreč živela v samoizolaciji, ki jo je postopoma vzljubila in začela "koprneti po še globlji tišini". Poskušala si je predstavljati, kako daleč bi se človek lahko umaknil od sodobnega sveta, in se pri tem spomnila na neki star članek o družini, ki se je pol stoletja skrivala v sibirski divjini.

Iz teh klic je zrasla zgodba o "dekletu z ogromnim duhovnim in ustvarjalnim darom, ki je zrasla daleč, daleč stran od vsega, kar bi mi poimenovali kot normalno".