Foto: MMC RTV SLO/Barbara Renčof
Foto: MMC RTV SLO/Barbara Renčof

Srečali so se tudi z direktorjem Direktorata za demokracijo pri Svetu Evrope Matjažem Grudnom in vsemi evropskimi poslanci iz Slovenije, ki se jim to pomlad izteka mandat.

"Člani različnih organizacij, ki ste v sestavu Civilne zaščite, ste bogastvo Slovenije in lahko smo ponosni na to, kako ste pripravljeni. Odzivanje na naravne in druge nesreče pri nas je na zavidljivi ravni, kar se je izkazalo tudi ob lanskoletnih poplavah," je na srečanju s člani Civilne zaščite, ki so lani odigrali odločilno vlogo pri reševanju ob najhujši naravni nesreči pri nas, dejal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Foto: MMC RTV SLO/Barbara Renčof
Foto: MMC RTV SLO/Barbara Renčof

"Odziv na doslej najhujšo katastrofo, ki je lani prizadela Slovenijo, je bil izjemen. Dobro pa se je odzvala tudi Evropa. Slovenija je dva dni po nesreči zaprosila za pomoč preko mehanizma EU za civilno zaščito in odziv evropskih držav je bil neverjeten. V manj kot 24 urah je bila pomoč že na poti. Bagri, tovornjaki, kopači, helikopterji in pontonski mostovi," je izjavil Lenarčič in ob tem še posebej poudaril 14 začasnih pontonskih mostov, ki so jih postavili po Sloveniji in bodo stali še nekaj časa kot simbol solidarnosti, ki jo je bila Slovenija deležna ob svoji najhujši naravni nesreči.

Evropski komisar Lenarčič meni, da se moramo v Evropi na ravni Civilne zaščite pripraviti na prihodnost, več moramo narediti na preventivni, protipoplavni zaščiti, gospodarjenju z gozdovi, s katerim se zmanjša tveganje za požar in več narediti na prilagajanju na podnebne spremembe. Lanskoletne obilne padavine in poplave, obsežen požar na Krasu leta 2022, ko je bilo uničenih tri tisoč hektarjev gozdov, to so posledice podnebnih sprememb, ki so že tukaj in se moramo na njih pripraviti tudi v prihodnje.

"Moramo se prilagoditi, moramo pa tudi povečati naše kapacitete za odzivanje na vseh ravneh. Veseli me, da se je Slovenija odločila za lastne kapacitete za gašenje požarov z letali. To je pomembna pridobitev. Mi delamo enako na evropski ravni, podvojili smo kapacitete z letali za gašenje požarov v naravi," je sklenil Janez Lenarčič.

Foto: MMC RTV SLO/Barbara Renčof
Foto: MMC RTV SLO/Barbara Renčof

Županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak je na srečanju v Evropskem parlamentu povedala, da je bila solidarnost tista, ki je lani med poplavami povezala Slovence: "Veliko novih prijateljstev se je spletlo in to so niti, ki se ne bodo nikoli več pretrgale. Želim si, da bi še naprej živeli v takšnem duhu solidarnosti in povezanosti, ne samo takrat, ko so izredne razmere."

O obsežnosti lanskoletnih poplav, ki so prizadele 23 od 33 občin v regiji, je govoril tudi poveljnik CZ Zahodno štajerske regije Janez Melanšek. Celjska regija je že dva dneva po naravni nesreči avgusta lani prejela mednarodno pomoč iz šestih evropskih držav. Reka Savinja je imela lani rekordni pretok. Povprečen je običajno 40 kubičnih metrov na sekundo. Med poplavami je imela Savinja kar 1520 kubičnih metrov vode na sekundo.

"Poplave so ogrozile številne domove," je povedal Janez Melanšek. "Popolnoma uničenih je bilo 20 kilometrov cest. Občini Solčava in Luče sta bili odrezani od sveta."

Gasilci so tisti prostovoljci, ki so v vseh naravnih in drugih nesrečah, ki so doslej prizadele Slovenijo, odigrali najpomembnejšo vlogo in so tisti, ki jim državljani Slovenije najbolj zaupajo.

Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Zvonko Glažar je na srečanju z našim evropskim komisarjem in evropskimi poslanci izpostavil nekaj neverjetnih podatkov: "V gasilskih vrstah pri nas je 176 tisoč prostovoljnih gasilcev. Na požaru na Krasu jih je sodelovalo 15 tisoč. Avgusta lani pa je šlo na pomoč na v poplavah prizadeta območja kar 67 tisoč gasilcev."

Regijski poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk meni, da so pripadniki civilne zaščite, med katerimi so večinoma vsi delali prostovoljno, bili tisti, ki so naredili izjemno veliko med avgustovsko naravno ujmo.

"Imajo srce, veliko znanja, izkušnje in neizmerno moč solidarnosti. To je zgodba o uspehu slovenskega naroda, zgodba o medsebojni pomoči, ki je lahko vzor vsem v evropski skupnosti narodov."

Poplave 2023 v številkah

Poplave v severni in osrednji Sloveniji so se zgodile 4. avgusta 2023 po dolgotrajnejšem močnem nalivu, ki se je začel dan prej. To je bila najhujša naravna nesreča v zgodovini Slovenije. Po podatkih Agencije RS za okolje je bilo najhuje na območju predgorja Julijskih Alp od Idrije preko Ljubljanske kotline do Koroške, kjer je padlo med 150 do 200 litrov dežja na kvadratni meter. V naravni nesreči Poplave 2023 je po oceni vlade nastalo za 9,9 milijarde evrov škode.

Ujma je prizadela 183 občin od 212. Poškodovanih je nekaj več kot 17 tisoč kvadratnih kilometrov površin. Poškodovanih, uničenih in neprimernih za bivanje je bilo kar več kot 400 objektov. Samo na prvi dan poplav je po podatkih Uprave za zaščito in reševanje v 12 urah posredovalo 168 gasilskih enot v 1039 intervencijah.