"Nov zakonodajni paket interventnih ukrepov za pomoč gospodarstvu, lahko mu rečemo PKP9, bi moral nasloviti podaljšanje in izboljšanje dosedanjih uspešnih ukrepov, potrebni pa so še nekateri dodatni ukrepi za pomoč pri premagovanju zahtevnih razmer, na kar nas podjetja opozarjajo," je zapisal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Aleš Cantarutti.

GZS predlaga podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, povračila nekritih fiksnih stroškov, izplačila temeljnega dohodka ter povračila oz. kritja stroškov karantene in odsotnosti zaradi višje sile. Nujno se GZS-ju zdi tudi podaljšati ukrepe, ki naslavljajo oteženo likvidnostno stanje v prizadetem delu gospodarstva, kot sta moratorij na posojila in poroštvena shema za nova posojila.

Pri določenih ukrepih predlagajo izboljšave, kot je črtanje omejitve zneska na zaposlenega pri povračilu nekritih fiksnih stroškov ter upoštevanje specifičnosti velikega števila podjetij, ki opravljajo več kot eno dejavnost. Pri poroštveni shemi predlaga poenostavitev pri posojilih manjše vrednosti, da bi s tem podprli likvidnost malih in srednje velikih podjetij.

Poseben poudarek je po mnenju GZS-ja treba nameniti gostinstvu, turizmu, industriji srečanj ter z njimi povezanimi dejavnostmi, menijo, a dodajajo, da pandemija "še vedno hromi celotno gospodarstvo, zato se pri določenih ukrepih ne smemo omejiti zgolj na posamezne dejavnosti".

Uvedbe novih bonov?

Med posebnimi ukrepi za dejavnosti gostinstva in turizma ter povezane dejavnosti GZS predlaga podaljšanje veljavnosti turističnih bonov, ki bi jo po njihovem mnenju veljalo razširiti na več sektorjev, ter kritje škode zaradi odpisa zalog, ki jim je potekel rok trajanja. Predlagajo tudi uvedbo športno-rekreativnega bona in kulturnega bona ter posebno pomoč za industrijo srečanj.

Kot nov ukrep, namenjen najbolj prizadetim subjektom, GZS predlaga povračilo izgube prihodkov podjetjem, ki so morali zaradi omejevalnih ukrepov prekiniti ali zmanjšati obseg svoje dejavnosti, v višini 20 odstotkov izgube prihodkov od prodaje v letu 2020 v primerjavi z letom 2019.

Med ukrepe, ki bi jih morale biti deležne vse dejavnosti, pa uvršča še podaljšanje subvencij za prejemnike minimalne plače na celotno leto 2021, odlog in pomoč pri izplačilu regresa ter pomoč podjetjem pri nakupu zaščitne opreme in izvajanju testiranj.

Ključni se zdijo tudi ukrepi, ki bi ohranjali in spodbujali razvojno aktivnost v podjetjih ‒ subvencija za razvojne kadre, raziskovalno-razvojni vavčer, krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih ter razširitev olajšav za investiranje. "Ohranitev razvojnih oddelkov v podjetjih je nujna, da gospodarstvo Slovenije ne bo zaostalo za konkurenčnimi državami, kot se je to zgodilo v zadnji finančni krizi," poudarjajo v GZS-ju.

GZS pričakuje, da jih bo vlada uslišala

Poleg tega predlagajo oprostitev vračila prejetih pomoči, ki so jih podjetja prejela v prvem valu epidemije, ter možnost individualne obravnave subjektov, ki so jim določeni izredni poslovni dogodki (večje investicije ipd.) pomembno izkrivili poslovni rezultat in kot posledica tega niso izkazali zadostnega padca prihodkov, zaradi česar bi morali, po oceni GZS-ja neupravičeno, vračati prejeto pomoč.

"Na GZS-ju pričakujemo, da bo vlada prisluhnila predlaganim ukrepom, ki smo jih že večkrat naslovili na pristojna ministrstva, ter jih vključila v napovedani novi paket protikoronske zakonodaje," so navedli in dodali, da bo o tem spregovoril tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek na četrtkovi seji upravnega odbora GZS-ja.

Opozorila frizerjev in kozmetikov

Frizerji in kozmetiki, združeni v sekcijah pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), opozarjajo na neživljenjske in nesmiselne pogoje dela. Vlado so zato pozvali, da odpravi omejitev na 30 m2 na stranko. Želijo si tudi možnosti sočasnega izvajanja storitev za člane istega gospodinjstva.

Sekciji predlagata, da se za storitve higienske nege omejitev na eno stranko zmanjša na 10 kvadratnih metrov oz. na dva metra razdalje med strankami, izhaja iz sporočila za javnost, ki so ga iz OZS-ja poslali pred sejo vlade, ki znova presoja ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa.

"Omejitev 30 kvadratnih metrov na stranko je neživljenjska in ni primerljiva s sosednjimi državami. V Avstriji denimo velja omejitev 10 kvadratnih metrov na stranko, na Češkem 15 kvadratnih metrov, v Franciji osem kvadratnih metrov, na Hrvaškem je obvezna razdalja 1,5 metra med strankami, v Italiji pa en meter med strankami in en meter med posameznimi delovnimi mesti," so našteli.

Pri nas medtem v manjših salonih, kjer je več različnih samostojnih podjetnikov, ne morejo normalno opravljati dejavnosti, saj je v salonu lahko le ena stranka, drugi samostojni podjetnik mora tako ostati doma. Ob tem v sekciji poudarjajo, da je higienska praksa v frizerskih, kozmetičnih in drugih salonih za nego telesa že ves čas, tudi pred epidemijo, na zelo visoki ravni.

Škoda je ogromna

V OZS-ju so spomnili, da so bili frizerski saloni od začetka epidemije zaprti več kot tri mesece, kozmetični saloni in saloni za nego telesa pa celo več kot pet mesecev. "Škoda podjetij zaradi omejitvenih pogojev v teh panogah je ogromna, marsikdo zato že razmišlja o zaprtju dejavnosti. Omejitveni ukrepi namreč ne dopuščajo poslovanja v 'normalnem' obsegu," poudarjajo.

Ob bolj življenjskih pogojih se bodo na delovna mesta končno vrnili številni frizerji in kozmetiki, ki zaradi strogih pogojev že več mesecev čakajo na delo doma, menijo v OZS-ju, kjer so prepričani, da nedelo v salonih povzroča delo na črno po domovih, kjer se ne upoštevajo zaščitni ukrepi za preprečevanje širjenja okužb.