Skladba Anemoi je nastala po naročilu Fundacije Berlinskih filharmonikov in Esprit orkestra Toronto. Navdihnila so jo stara božanstva vetra iz grške in rimske mitologije. Foto: Wikimedia Commons
Skladba Anemoi je nastala po naročilu Fundacije Berlinskih filharmonikov in Esprit orkestra Toronto. Navdihnila so jo stara božanstva vetra iz grške in rimske mitologije. Foto: Wikimedia Commons

Skladatelju Vitu Žuraju bo v maju pripadalo častno mesto med Berlinskimi filharmoniki, saj bodo na majskih abonmajskih koncertih krstno izvedli novo delo z naslovom Anemoi. To je prvič, da so Berlinski filharmoniki naročili delo pri slovenskem skladatelju. Koncerta v Berlinski filharmoniji, na katerih bo izvedena, bosta 18. in 19. maja, je sporočil Žuraj. Poleg tega bo orkester, ki ga bo na praizvedbi vodil Francois-Xavier Roth, izvedel še tretjo Brucknerjevo simfonijo.

Stolp vetrov, ki upodablja osem božanstev Anemoi, je osmerokotna stolpna ura iz marmorja v rimski Agori v Atenah, deloval je kot horologion ali časomer. Velja za prvo meteorološko postajo na svetu. Foto: Wikimedia Commons
Stolp vetrov, ki upodablja osem božanstev Anemoi, je osmerokotna stolpna ura iz marmorja v rimski Agori v Atenah, deloval je kot horologion ali časomer. Velja za prvo meteorološko postajo na svetu. Foto: Wikimedia Commons

Anemoi: glasba po navdihu mitološkega in magičnega vetra
Navdih za približno polurno kompozicijo za simfonični orkester je Žuraj našel v starogrški mitologiji. V njej so bili Anemoi božanstva vetra, podvržena bogu Eolu, vladarju vseh vetrov. Vsakemu od njih je bila dodeljena smer, iz katere so prihajali njihovi vetrovi, in vsakemu so bili pripisani različni letni časi in vremenske razmere.

V simfoničnem delu je Žuraj vsakega od osmih starogrških bogov vetra, kot so bili upodobljeni v osmerokotni stolpni uri iz marmorja v rimski Agori v Atenah, zgrajeni okrog leta 50 pr. n. št., glasbeno prikazal z različnimi formacijami glasbil v orkestru, vključno z aluzijami na starogrška glasbila, kot sta lira in avlos. V navdih mu je bila tudi knjiga Nebesni dih: Naravoslovna zgodovina vetra, v kateri avtor Lyall Watson opisuje veter kot "kombinacijo sile, ki je ne moremo dojeti, a vseeno nesporno obstaja", kar bi po skladateljevem mnenju lahko veljalo tudi za glasbo.

Sorodna novica Vito Žuraj uspešno gradi svoj prepoznavni glasbeni jezik

Žuraja glasba spremlja že od prvega dne
Žuraju je bila glasba položena že v zibelko, saj je tudi njegov oče skladatelj. "On se ukvarja predvsem z zborovsko glasbo in priredbo ljudskih pesmi, mene pa so od začetka bolj zanimala instrumentalna oziroma glasbeno-scenska dela," je Žuraj navedel v intervjuju za MMC. Diplomant ljubljanske Akademije za glasbo, ki se je iz kompozicije podiplomsko izobraževal v Dresdnu, se v svojem zadnjem obdobju navdihuje pri grški mitologiji. Primer tega je bilo simfonično delo Automatones, ki ga je oktobra lani izvedel Simfonični orkester Bavarskega radia v Münchnu z dirigentom Simonom Rattlom, po naročilu katerega je nastalo.

Skladatelj, rojen leta 1979, je v zadnjih letih vse pogosteje navzoč v nemškem glasbenem prostoru. Pred tem so v Frankfurtu krstno izvedli njegovo opero Blühen (Razcvet) in jo označili za velik uspeh za sodobno opero. Njegova glasba je bila tudi del koncertov mednarodne zasedbe za sodobno glasbo Ensemble Modern, ki je ob častnem gostovanju Slovenije na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu naštudirala dela slovenskih skladateljev.