Traore se je lani julija udeležil rusko-afriškega vrha, ki ga je v Sankt Peterburgu gostil ruski predsednik Vladimir Putin. Foto: AP
Traore se je lani julija udeležil rusko-afriškega vrha, ki ga je v Sankt Peterburgu gostil ruski predsednik Vladimir Putin. Foto: AP

Da bi se lahko Burkina Faso po vzoru sosednjega Malija, kjer deluje ruska zasebna vojaška najemniška skupina Wagner, odločil za tesnejše varnostno sodelovanje z Moskvo, se je začelo ugibati pred letom dni, ko so bili državo prisiljeni zapustiti francoski vojaki.

Prejšnji teden je po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na tuje varnostne vire, v Burkina Faso prispel kontingent ruskega vojaškega osebja. Z ruskim transportnim letalom iljušin il-76 naj bi v prestolnico Ouagadougou prispelo približno sto vojakov, ki bodo po poročanju z ruskim obrambnim ministrstvom povezanega kanala African Corps na omrežju Telegram "skrbeli za varnost voditelja Ibrahima Traoreja in prebivalcev".

Traore je ta teden namignil, da bi lahko ruski vojaki po potrebi sodelovali v boju proti z Al Kaido in Islamsko državo povezanimi džihadističnimi skupinami, ki nadzorujejo velik del ozemlja v Sahelu. Moskva po njegovih besedah ponuja logistično in taktično usposabljanje, prednost Rusije pa je, da so pripravljeni prodati katero koli orožje, ki ga Burkina Faso potrebuje.

Kot je povedal 34-letni vodja vojaške hunte, se mora njegova država zanesti na Rusijo, Iran, Turčijo, Južno Korejo in Kitajsko, saj ZDA, Francija in njihove zaveznice nočejo prodati potrebnega orožja, poleg tega pa onemogočajo tudi dobave od drugod.

"Za Rusijo ni opreme, za katero bi plačali in je ne bi želeli prodati. Drugi nam postavljajo omejitve. Obstaja veliko držav, ki nimajo nobenih omejitev," je dejal. "Pri Iranu, kar koli želimo, pogledajo zaloge, če lahko plačamo, potem plačamo," je pojasnil in dodal, da so jim zahodne države naravnost povedale, da jim ne morejo prodati smrtonosnega orožja.

Podporniki Traoreja so vojaški udar oktobra leta 2022 pospremili tudi z vihtenjem ruskih zastav. Foto: AP
Podporniki Traoreja so vojaški udar oktobra leta 2022 pospremili tudi z vihtenjem ruskih zastav. Foto: AP

"Zahod si želi, da se borimo s kamni"

Po njegovem mnenju si zahodne države želijo, da bi se v njegovi državi proti "oboroženim teroristom borili s kamni". Včasih si je morala vojska v Burkina Fasu zaradi slabe opremljenosti izposoditi orožje od sosednjih držav, je še dejal. "Bili so časi, med določenimi operacijami, ko smo si izposodili orožje od sosednjih držav, izvedli operacijo, očistili orožje in ga vrnili," je opisal razmere.

Vojaška hunta je oblast v Burkina Fasu prevzela leta 2022 z obljubo, da bo ustavila napade džihadistov, kar pa ji ni uspelo, saj se nasilje le še povečuje. Septembra lani je država skupaj z Malijem in Nigrom, kjer prav tako vladata vojaški hunti, sklenila varnostno zavezništvo, s katerim so se zavezale vzajemni pomoči v primeru uporov ali zunanjega napada.

Vse tri države so bile članice regionalnega zavezništva G5 Sahel skupaj z Mavretanijo in Čadom ter s podporo Francije. Zavezništvo je nastalo leta 2017 z namenom boja proti džihadističnim skupinam v regiji, z odhodom trojice držav pa je izgubilo pomen.