Letošnji mednarodni dan plesa poteka v znamenju 30-letnice Društva za sodobni ples Slovenije, "edinega stanovskega društva s področja sodobnega plesa, ki je postavil temelj za kontinuirano prizadevanje stroke, da se področju zagotovijo boljše delovne razmere, tvorjenje skupnosti in celosten razvoj", ki je ob letošnjem prazniku poleg celodnevnega dogodka na Kongresnem trgu v Ljubljani opozorilo na težave, s katerim se spoprijema na svojem področju. "Sodobni ples je najslabše financirana uprizoritvena dejavnost, razmerje financiranja sodobnega plesa in baleta je 1:15," opozarjajo v društvu.
"Razpoložljivi podatki kažejo, da gre za najslabše financirano uprizoritveno dejavnost"
"Razmerje financiranja sodobnega plesa in baleta je 1:15, razmerje financiranje sodobnega plesa in dramskega gledališča pa 1:30," opozarjajo v Društvu sodobnega plesa. "Mednarodna primerjava kulturnopolitičnih modelov in namenskih sredstev za področje je pokazala, da za sodobne plesne umetnosti v Sloveniji namenimo v povprečju na prebivalca le 14,5 odstotka sredstev, ki jih za to področje namenijo države, kot so Francija, Belgija, Nemčija ali Avstrija. Slovenija je tudi ena redkih evropskih držav, ki nima javnega zavoda za sodobne plesne umetnosti," še dodajajo.
Na društvu poudarjajo tudi, da je plesalski poklic zahteven in terja precejšnje psihofizične obremenitve, kariera plesalcev je krajša in zaradi narave dela obremenjena s poškodbami, izvajalci pa pogosto prejemajo minimalne honorarje. Poklicno problematiko je zato treba obravnavati z dodatnim štipendiranjem, z uvedbo primernega sistema upokojevanja in splošno z uvedbo osnovnih delavskih pravic, še sporočajo iz društva.
Plesni paviljon na Kongresnem trgu opozarja na pomanjkanje vadbene infrastrukture
Mednarodni dan plesa v društvu zaznamujejo s plesnim paviljonom 20 metrov v dolžino, 9 metrov v širino in 4 metre v višino. V njem bodo na ogled krajša plesna dela, intervencije in videi ustvarjalcev različnih generacij. Naslov paviljona izhaja iz dimenzij montažnega studia, ki je bil zgrajen iz sredstev javnega zavoda Center sodobnih plesnih umetnosti, ustanovljenim leta 2011 in ukinjenim s sklepom nove vlade leto pozneje, vendar plesalci in koreografi do njega nimajo dostopa. "Menda [studio] zdaj služi drugim namenom, sodobni ples pa medtem še vedno čaka na primerno infrastrukturo, na boljše razmere dela in na stabilno financiranje," so zapisali v društvu. Paviljon bo med majem in avgustom gostoval še v Celju, Mariboru in Kranju.
Marianela Nuñez v mednarodni poslanici: "Nismo gledalci, ampak dediči tradicije"
Za praznovanje mednarodnega dneva plesa je pravzaprav zaslužen letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, Henrik Neubauer, ki je leta 1980 v Varni v Bolgariji na sestanku Mednarodnega plesnega komiteja, katerega sekretar je bil, slišal za praznovanje mednarodnega dneva meteorologije. “Takrat sem pomislil, zakaj ne bi imeli še mednarodnega dneva plesa. V Varni so se z mojim predlogom takoj vsi s predsednikom Jurijem Grigorovičem na čelu strinjali in izbrali smo 29. april, rojstni dan velikega baletnega reformatorja Jeana-Georgesa Noverrea, za ta naš dan. Potem je sledilo še prepričevanje Izvršnega sveta Mednarodnega gledališkega instituta, dokler nismo leta 1982 prvič proslavili ta dan. Proslavljanje se je širilo naprej in danes ga praznuje že res skoraj ves svet na vseh petih celinah, in to s plesom, kar je najpomembneje. Ob 30-letnici, leta 2010, sem bil povabljen v palačo Unesca, da ob takratni proslavi povem nekaj besed o nastanku tega dneva. Tudi to mi je bilo v veliko čast,” je za portal Parada plesa dejal Neubauer, ki je tudi prevedel letošnjo mednarodno poslanico priznane baletne solistke Kraljevega baleta London Marianele Nuñez.
V poslanici je Nuñez pozvala vse plesalce, naj se zavedo, da so dediči tradicije, ki se je skozi zgodovino skovala z umetnostjo, dostojanstvom in žrtvovanjem, "ki našo pot hrani s poklicanostjo in ljubeznijo do lepote". "Za pisanje zgodovine ni dovolj spomin. In zgodovina gledališča, tako kot zgodovina vsakega posebej, je tudi zgodovina drugih, kako se je umetnost, kot je ples, selila in rasla na različnih zemljepisnih širinah. Čeprav našo pozornost bolj pritegujeta sedanjost in prihodnost, brez trdnih temeljev preteklosti, brez rodovitnosti naših dežel, ples ne more uspevati. Korenine so tradicija in hkrati ... hranila," je med drugim zapisala argentinska plesalka.
Poslanica plesalke, koreografinje in vokalistke Irene Z. Tomažin ob mednarodnem dnevu plesa 2024
… način, kako se zazrem in sledim ptici v letu, je poslušanje v neznano, je odskok pred avtom, in hitrost, s katero planem v praznino, in suspenz, ko se ustavim pred mačko, klecnem v lužo, padem znova in znova … je notranja eksplozija, ko stečem za otrokom, se dotaknem lica, zdrsim po solzi ter begam s pogledom, maham z dlanmi, stopicljam na mestu, dokler se ne najdem v objemu rok vseh drugih, ki prav tako iščejo s telesi, s pogledi, z dlanmi in stopicljaje na mestu …
… je globok vdih, preden se spustimo v prazen prostor … in se čudimo in veselimo in radostimo, da se lahko premikamo, da se še premikamo in da nas nič ne boli … je spoznanje, da smo prosti pad in igranje gravitacije …
… je zaupanje, da je telo dovolj v tem, kar je.
… je telo, ki se čudi, zaznava in spoznava v tem, ko se komaj sestavlja, zgosti, razstavlja, razblini in razprši … je telo v neki preprosti prezenci prehoda … od tu do tja do sem od tam do preko in spet nazaj in ponovno in še enkrat, dokler vsa ta prehajanja skozi prostor ter ponovitve ne dokažejo znova in znova, da smo vselej že na kraju, ki smo se ga namenili iskati …
… je praznovanje življenja skupaj z vsem, kar mine, umre … je dialog z bolečino, z neznosnostjo … je dialog s silnim veseljem, je norost, s katero se da rokovati … je bestialnost, ki lastno silnost preoblikuje v čuječnost in v skupno pričevanje …
… je disciplina in zavezanost telesnemu, je svoboda telesa, ki se je vsakič znova zavemo, pozabimo in spominjamo, jo gojimo in delimo z drugimi za druge … da si znova dokažemo, da smo senzibilna bitja za bližino in empatijo, za tisto, kar nam je vsem skupno …
… je samo tu in zdaj, v tem telesu in s temi sotelesi, v tem prostoru in času, s temi ljudmi skupaj … je nikoli več oziroma vsakič znova … je sled, ki izgine … je sled, ki ostane v nekem občutku in okusu čutenja … vseh tistih pred nami …
… ples je pesem teles, izrisanih v prostoru, da se čas malo ustavi in zadiha in se zaljubi v trenutek, ki se zoperstavi neskončnosti … je način, kako smo priče drug drugemu v porajanju življenja.
Nekaj fotoutrinkov z dogodka na Kongresnem trgu v Ljubljani (foto: Nada Žgank):
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje