Drago Šketa. Foto: BoBo
Drago Šketa. Foto: BoBo

Drago Šketa je s prisego začel drugi šestletni mandat na funkciji generalnega državnega tožilca. Ključni za delo tožilstva sta materialna neodvisnost in kadrovska popolnjenost, za kar stari novi generalni državni tožilec Šketa pričakuje podporo vlade in parlamenta. Vlada se zdaj posebej pogaja s sodniki, je za Prvi poročala Jolanda Lebar.

"Po mednarodnih standardih smo sodniki in tožilci načeloma izenačeni, kar zadeva plačno problematiko," je povedal Šketa. Na to opozarja tudi predsednik Državnotožilskega sveta Igor Lučovnik. "Ravno danes sem podpisal pismo predsedniku vlade, da ga opozorim, da je nujno nadaljevati usklajevanja skupaj s tožilci in sodniki," je navedel.

Sicer pa se generalni državni tožilec Šketa strinja, da je sovražnega govora vse več. A vse ni na tožilcih. "Morebiti da gredo pri različnih izjavah na zasebno tožbo s področja zoper čast in dobro ime, v tem primeru bodo vsi oškodovani oziroma potencialni oškodovanci imeli možnost, da podajo zasebne tožbe pred pristojnimi sodišči," je navedel.

Glede pregona medvrstniškega nasilja, tudi z vidika včerajšnjih dogodkov v Beogradu, Šketa pravi, da nikakor ni rešitev v znižanju starostne meje pri kazenski odgovornosti storilcev. "Temveč pri vseh družbenih pristopih, pri socialnem, pedagoškem delu, hrambi orožja, registraciji orožja. Kjer je večje število orožja, je tudi večje število teh dogodkov," je opozoril.

Sicer pa Šketa zagotavlja, da bo tožilstvo pod njegovim vodstvom izvajalo kazenski pregon samo takrat, ko je to predpisano z zakonom in ustavo, in s tem zagotavljalo vladavino prava.

V DZ-ju potrjen kot edini kandidat

Poslanci so ga s 54 glasovi za in 25 proti na funkcijo imenovali 18. aprila letos. Generalnega državnega tožilca imenuje državni zbor na obrazložen predlog Državnotožilskega sveta po predhodni pridobitvi mnenja vlade, Šketa pa je bil edini kandidat za to funkcijo.

Kandidata je podprla vlada, ki meni, da je Šketa osebnostno in strokovno primeren ter ustrezen za vnovično imenovanje za generalnega državnega tožilca. Kot izhaja iz mnenja, je na podlagi kandidatovega življenjepisa in strateškega programa dela mogoče utemeljeno sklepati, da ima visoko stopnjo integritete in strokovne usposobljenosti. S tem so strinjali tudi v koalicijskih Gibanju Svoboda, SD-ju in Levici, saj so njihovi poslanci kandidata podprli.

Nasprotovanje kandidatu pa so izrazili v poslanski skupini SDS-a, kjer imajo po besedah Dejana Kaloha pomisleke zaradi njegovega preteklega dela na področju učinkovitega dela celotne državnotožilske organizacije. Kot je dejal, so bili v prvem mandatu Škete priča nekaterim "šlamastikam", kjer se tožilstvo ni odločilo za pregon.

Tožilcev je premalo

Šketa je sicer v svoji predstavitvi na skupni seji mandatno-volilne komisije in odbora za pravosodje med drugim opozoril predvsem na pomanjkljivo kadrovsko sliko državnega tožilstva. Kot je izpostavil, se na državnem tožilstvu spopadajo z odhodi tožilcev, saj gre za odgovorno in stresno delo, ob tem pa tožilci ne prejemajo primernega plačila. Kadrovski primanjkljaj bo po njegovih besedah v prihodnje izziv predvsem zaradi porasta določenih kaznivih dejanj.

Novoimenovani generalni državni tožilec je skoraj celotno kariero gradil v državnotožilski organizaciji, sprva kot strokovni sodelavec, pozneje kot pomočnik okrožnega državnega tožilca, nato kot okrožni državni tožilec. Bil je tudi vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, vse do leta 2017, ko je prevzel funkcijo generalnega državnega tožilca. Generalno državno tožilstvo so v preteklosti vodili Anton Drobnič, Zdenka Cerar, Barbara Brezigar, Zvonko Fišer in Šketa.