Uradno odprtje 27. Dnevov poezije in vina bo v četrtek, 24. avgusta, na Vrazovem trgu na Ptuju, kjer bo tudi osrednje dogajanje. Festival bodo že tradicionalno odprli z branjem Odprtega pisma Evropi. Foto: EPA
Uradno odprtje 27. Dnevov poezije in vina bo v četrtek, 24. avgusta, na Vrazovem trgu na Ptuju, kjer bo tudi osrednje dogajanje. Festival bodo že tradicionalno odprli z branjem Odprtega pisma Evropi. Foto: EPA
Eugenijus Ališanka (1960) je eden najpomembnejših in največkrat prevajanih sodobnih litovskih pesnikov. Rodil se je v Sibiriji, v Barnaulu, kamor so bili izgnani njegovi starši. Pri nas je izšla avtorjeva dvojezična pesniška zbirka Če, ki jo je v slovenski jezik prevedel Klemen Pisk. Foto: Bartosz Frątczak
Eugenijus Ališanka (1960) je eden najpomembnejših in največkrat prevajanih sodobnih litovskih pesnikov. Rodil se je v Sibiriji, v Barnaulu, kamor so bili izgnani njegovi starši. Pri nas je izšla avtorjeva dvojezična pesniška zbirka Če, ki jo je v slovenski jezik prevedel Klemen Pisk. Foto: Bartosz Frątczak

Slovenski avtor v fokusu letošnjega festivala je France Forstnerič.

Programske vajeti Dnevov poezije in vina je letos prevzela pesnica Kristina Kočan in tako nasledila idejnega očeta festivala Aleša Štegra. Kot je povedala na današnji novinarski konferenci na Ptuju, je izbira gostujočih pesnikov in pesnic ponovno raznovrstna. "Pesniki so si različni med seboj, tako generacijsko, kulturno, družbeno, celo politično, in tudi njihove poetike so zelo raznorodne," je povedala.

Letos prihaja na festival 18 pesnikov in pesnic s celega sveta. Med njimi so Joumana Haddad iz Libanona, Luljeta Lleshanaku iz Albanije, Maria Iljašenko in Petr Hruška s Češke, Frank Baez iz Dominikanske republike in Lello Voce iz Italije. Letošnja kuratorka festivala je galicijska pesnica Yolanda Castano.

Uradno odprtje 27. Dnevov poezije in vina bo v četrtek, 24. avgusta, na Vrazovem trgu na Ptuju, kjer bo tudi osrednje dogajanje. Festival bodo že tradicionalno odprli z branjem Odprtega pisma Evropi, avtor letošnjega je angleški pesnik David Harsent.

Poezija kot glas upora
"Pismo nagovarja Evropo in svet z namenom, da pesnik poudari v času pisanja pisma najbolj aktualne, najbolj pereče zadeve, ki takrat vladajo v Evropi. Letošnji avtor David Harsent je poudaril okoljsko problematiko, pravzaprav govori o neki okoljski vojni, v kateri smo se že znašli, pa se tega še sploh ne zavedamo,"
je pojasnila Kristina Kočan in dodala, da letošnja vsebina pisma sovpada s trenutnim dogajanjem v Sloveniji.

"Pismo Evropi je pomembno tudi zato, da vrne v javno rabo ta pesniški ali celo umetniški jezik. Pismo namreč objavijo številni mediji, tako tiskani kot spletni, distribuirano je tudi med evropske poslance in druge," je dodala.

Ilma Rakusa (1946) švicarska pesnica in pisateljica, literarna kritičarka in esejistka ter prevajalka. Po materi je madžarskega in po očetu slovenskega rodu. Foto: Giorgio von Arb
Ilma Rakusa (1946) švicarska pesnica in pisateljica, literarna kritičarka in esejistka ter prevajalka. Po materi je madžarskega in po očetu slovenskega rodu. Foto: Giorgio von Arb

Letošnji slovenski avtor v fokusu je pesnik, pisatelj in novinar France Forstnerič, s čimer bodo zaznamovali 90-letnico njegovega rojstva. "France Forstnerič je pomembno zaznamoval slovenski literarni prostor. Bil je morda celo nekoliko spregledan za časa svojega življenja, povsem neupravičeno, in tudi zato se mu želimo pokloniti," je povedala programska vodja festivala.

Dnevi poezije in vina bodo potekali v 17 krajih po Sloveniji, pa tudi v zamejstvu v Avstriji ter v Varaždinu na Hrvaškem. "Veliko dogodkov je stalnica, seveda pa smo poskrbeli tudi za nekatere novosti," je povedala nova izvršna producentka festivala Taja Islamovič.

Med stalnicami je omenila Hude pokušnje!, ki prinašajo dialog med pesnikom in vinarjem, ter velika pesniška branja s koncerti. Po dveh letih ponovno uvajajo Vinski oltar, letos z uradnim festivalskim vinom, vsi glavni pesniški večeri pa bodo imeli istega moderatorja – letos bo to igralec Jurij Drevenšek.

Med novostmi je sklop dogodkov Kilometer poezije, na katerih bodo omogočali spoznavanje sveta poezije med hojo po mestu. Novost je tudi predstavitev videopoezije.

Videopoezija kot sinteza različnih umetnosti
"Nastala video dela niso zgolj ilustracija poezije, ampak vsi vključeni mediji, torej zvok, video in poezija, ustvarjajo neko novo večglasno govorico. Če je ta sinergija medijev uspešna, lahko računamo na nek poseben umetniški, pesniški vtis, ki ga takšno delo sproži pri gledalcih,"
je povedala koordinatorka in organizatorka kulturnih programov MKC-ja Maribor Petra Kolmančič, ki je s Heikom Strunkom opravila izbor prikazanih del.