Kadrovsko nemirno preteklo leto za Golobovo vlado se je dotikalo predvsem stranke Svoboda. Ali so v novem letu pred kadrovskim izzivom Socialni demokrati (SD) z ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan? Takoj ob vstopu v novo leto so njen odstop, pa tudi premierjev, zahtevali sodniki. Razlog je še neuresničena odločba ustavnega sodišča o plačah. Pritisk na pravosodno ministrico se le še stopnjuje zaradi nakupa sodne stavbe, vredne nekaj manj kot osem milijonov evrov. Premier Robert Golob je zahteval podrobno poročilo, kako je potekal nakup, kdo in kako je cenil nepremičnino.

Na petkovi dopisni seji so že razrešili prvo žrtev afere, generalnega sekretarja pravosodnega ministrstva Uroša Gojkoviča. Ali bo to dovolj? SDS napoveduje interpelacijo zoper ministrico Švarc Pipan, vendar ne more biti uspešen, če mu z glasovi za razrešitev ne pomagajo v koaliciji. To bi utegnili biti celo poslanci SD-ja, torej ministričine stranke, pravijo informacije iz zakulisja.

Kaj se dogaja v stranki in v vladi, se je s predsednico SD-ja in podpredsednico vlade Tanjo Fajon pogovarjala Tanja Gobec.

V odzivu na dogajanje na pravosodnem ministrstvu ste dejali, da bianko zaupanja nima nihče. Koliko zaupanja v stranki še ima ministrica Švarc Pipan?

Socialni demokrati si skupaj z ministrico želimo razjasniti več okoliščin, več dejstev glede tega spornega nakupa. Ko bodo kakšne okoliščine bolj znane in pojasnjene, se bomo skupaj odločali, kako naprej. Jasno je, kaj sledi, če so bile nepravilnosti. Ministrica je potegnila določene poteze, čas bo pokazal, ni ga veliko. Zavedam se pritiska, govorila sva v petek tudi s predsednikom vlade, ki je potrdil, da za zdaj ministrica uživa njegovo zaupanje. Dejstvo je, da vsi skupaj želimo zaščititi javni interes – na prvem mestu zagotovo Socialni demokrati in tudi ministrica.

Torej se bo čakala revizija?

Na ministrstvu za pravosodje poteka notranja revizija, poteka postopek pred NPU-jem, zadevo je prevzelo tudi državno odvetništvo. Vsak dan prihajajo določene zadeve na dan. Tudi sama nimam vseh odgovorov. Še enkrat, pri nas res nima nihče bianko zaupanja. Na to tudi ne pristajam in skupaj se bomo v stranki odločali, kako naprej, ko bo znano kakšno dejstvo več.

Poslanci vaše stranke so kritični, hočejo več odgovorov in pri njih ministrica nima podpore. Ali to drži? Takšne informacije prihajajo do nas.

V poslanski skupini so upravičeno kritični, tudi sama sem se pogovarjala z njimi. Kritični smo tudi v vodstvu stranke, predvsem zato, ker nas zanima, kaj se je zares dogajalo. Navsezadnje pa je treba vedeti, da je šlo za izjemno investicijo, ki jo je konec decembra potrdila vlada. Ni šlo za neko samovoljo ministrstva za pravosodje. Ta projekt je bil na mizi že dalj časa, ker so se iskali ustrezni prostori. Plačujemo izjemno visoke stroške.

Ko se je to potrjevalo, ste bili tudi vi na vladi. Kakšen pa se vam zdi ta nakup?

Zdi se, da ogromno stvari ni znanih, ni jasno, ali so bile narejene napake. Še enkrat, tudi mene skrbi, tudi nimam vseh odgovorov in bi si jih želela imeti, tako kot ministrica in drugi v stranki. Zato bodo te preiskave pokazale del okoliščin in novih dejstev. Zavedam pa se pritiska tako na nas kot na stranko in ministrico.

Nakup se povezuje celo s stranko, ker je kar nekaj strankarskih ljudi omreženih v tej zgodbi.

To so vse špekulacije. Nimam nobenega dokaza, da bi v tem trenutku lahko na kogar koli kazala s prstom. Ministrica je določene poteze potegnila. To je zadeva ministrstva, niti ne bi govorila, zakaj je moral odstopiti generalni sekretar, ampak očitno bo čas še pokazal kakšne zadeve.

O kolikšnem času govorimo – o dnevih?

Glede na to, kako se pritisk stopnjuje, odvisno, kako bo znala tudi ministrica sama pojasniti vse odgovore.

Sodniške plače so še ena točka pravosodne ministrice. Neuresničitev ustavne odločbe se internacionalizira, sodniki so zadevo naslovili na institucije v Evropi. Kako na to gledate kot članica vlade in kot zunanja ministrica?

Odločbe ustavnega sodišča je treba spoštovati, to je tudi naloga nas v vladi. Ko je prišla ta odločba junija lani, je ministrica opozarjala na to, kaj se lahko zgodi, če ne bo pravi čas rešena ta neustavna zgodba s sodniškimi plačami. Pripravila je tudi vrsto ukrepov, nazadnje je bil to interventni zakon. Tu ni bilo soglasja v koaliciji.

Kaj čakate?

Naša odgovornost je, da odločbe ustavnega sodišča spoštujemo. To je tudi temelj pravne države, da zagotovimo delovanje ne samo učinkovitega sodstva, ampak tudi odgovorno in transparentno delovanje. Mislim, da bi morali v koaliciji čim prej najti neko prehodno rešitev, saj govorimo o tretji veji oblasti, o pravni državi. Tudi če govorimo, da bo to urejala reforma plačnega sistema, je treba najti neko vmesno rešitev. Zavedam se tega in upam, da bomo našli pot naprej.

S tem predlogom na vladi niste bili uspešni?

Ministrica je imela v zadnjem času spet nekaj pogovorov, kako peljati do teh začasnih rešitev. Kakšna rešitev bo na mizi ta trenutek, ne vem.

Zdravniška stavka se zaostruje, besednjak je precej kritičen do vlade, češ da vam ni mar za paciente, da se na njihovih plečih bije ta bitka, da iz konteksta jemljete njihove zahteve. Kaj je torej res?

Sama sem pacient v javnem zdravstvenem sistemu in zavedam se stiske mnogokaterega pacienta zaradi stavke. Čas zdravljenja, ki je lahko zelo kritično, se močno odmika in v tem obdobju si želim predvsem reči, da naj imajo vsi pogajalci za mizo v mislih pacienta in skrb za pacienta, ker stiske ljudi postajajo ogromne. V ponedeljek se pogajanja med Fidesom in pogajalsko skupino nadaljujejo in pričakujem, da bo vsaka stran videla predvsem interes bolnika.

To sta dve veliki fronti proti vladi. Nič ne greste v smeri, da bi povedali, recimo vsaj pri sodnikih, v kakšnem roku bo ta odločba uresničena. Kako daleč ste z zdravniki, ali lahko to javnost spremlja mesece in mesece?

Stavke javnost zagotovo ne more spremljati mesece. Tudi vladi je v interesu, da skupaj s pogajalci in s sindikati stvari rešimo čim prej, ko gre za zdravstvo. Podrobnosti teh pogajanj ne poznam, to dela ministrica za zdravje. Obvešča nas, vem, da v ponedeljek sledi nov krog pogajanj, in si seveda želim, tako kot vsi, predvsem bolniki, da se dogovor sklene. Mislim, da se morata obe strani zelo jasno zavedati, da imamo zunaj ljudi, ki imajo stisko, ki ne pridejo do zdravnika, in da mora vsaka stran predvsem odgovorno razmisliti, kako naprej.

Kakšen je razlog, da je pogajanja z javnim sektorjem znova prevzel finančni minister Klemen Boštjančič, z zdravniki pa se pogaja minister za javno upravo, če je točna informacija iz prejšnjega tedna?

Ne vem, koliko je res točna ta informacija. Verjetno je treba še kakšno stvar, če je javna uprava vpletena ali finance, na teh področjih dodatno pojasniti. Vsak napor, ki gre v to, da se stavka čim prej konča, samo pozdravljam.

Stranke se že pripravljate na evropske volitve, čeprav javno še ne poveste veliko. Kako je s tem pri Socialnih demokratih? Ali bosta aktualna poslanca še kandidirala? Ali greste vi na listo kot predsednica stranke?

Tokratne evropske volitve bodo izjemno pomembne, imamo jih tudi v obdobju, ko Slovenija praznuje 20. obletnico članstva v Evropski uniji. Marsikaj je na kocki, tudi ko gledamo, kaj se v Evropi dogaja z naraščajočimi populizmi, nacionalizmi. Želim si, da bo v Sloveniji ta kampanja obarvana z evropskimi temami. Socialni demokrati imamo dobro izkušnjo, če ne drugega, sem večkrat na teh volitvah uspela, dolgo delovala v evropskem prostoru in tudi zdaj se mislim precej angažirati. Ne govorim o sodelovanju na listi, ampak predvsem o pojasnjevanju, zakaj so te evropske volitve pomembne. Kot podpredsednica evropskih socialistov tudi veliko delujem v evropski kampanji. Ampak dva dobra poslanca imamo, onadva zdaj že intenzivno delata, imamo pa tudi veliko kandidatk in kandidatov. Časa za predstavitev liste je zagotovo do aprila.

Ali vas zanima komisarsko mesto?

O tem bo odločala vlada. Priznam, da se še nismo pogovarjali o tem. Kot zunanja ministrica sem precej obremenjena z dogajanjem, tudi v Varnostnem svetu, vlogo Slovenije, s konflikti okoli nas, tako da priznam, da zelo veliko o tem ta hip ne razmišljam.

Tednik Mladina je pobudnik peticije Dosti je. Gre za peticijo za trajno končanje izraelskih napadov na Gazo, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem ter za zagotovitev spoštovanja in uresničevanja mednarodnega prava in človekovih pravic. Zadnji podatek pravi, da je število žrtev v Gazi že preseglo 25.000, polovica je otrok oziroma mladoletnih. Kako lahko vlada oz. politika na takšno civilnodružbeno pobudo, peticijo odgovori?

Politika mora iskati predvsem pot do trajnega premirja. To delamo v vseh mogočih formatih, sama bom prihodnji teden tudi govorila v Varnostnem svetu, ko bo razprava v torek v New Yorku o Bližnjem vzhodu. Prizadevanja, pritisk mednarodne skupnosti, dovolj je, kot ste rekli sami, humanitarna grozljiva tragedija, vidimo kršitve humanitarnega prava, človekovih pravic. Torej, trajno premirje, hkrati pa iskati temelje za neki jasen, konkreten mirovni načrt, ki bo vodil do rešitve dveh držav, posledično pa tudi priznanja Palestine ob sobivanju in varnosti Izraelcev.