Odkar je leta 1996 ustvarila prvo instalacijo drevesa želja, je Yoko Ono z več kot 200 drevesi v 35 državah nabrala že skoraj dva milijona želja. Ideja je preprosta: vsakokrat ljudi povabi, naj na veje drevesa – pogosto je to pomarančevec – privežejo lističe, na katere zapišejo svoje osebne želje. Foto: EPA
Odkar je leta 1996 ustvarila prvo instalacijo drevesa želja, je Yoko Ono z več kot 200 drevesi v 35 državah nabrala že skoraj dva milijona želja. Ideja je preprosta: vsakokrat ljudi povabi, naj na veje drevesa – pogosto je to pomarančevec – privežejo lističe, na katere zapišejo svoje osebne želje. Foto: EPA

Galerija Tate Modern v Londonu je pripravila razstavo, posvečeno delom Yoko Ono. Že dolga leta pred poroko z Johnom Lennonom je Yoko Ono namreč delovala kot umetnica performansa in bila med začetniki konceptualne in participativne umetnosti. Razstava, ki so jo odprli ta teden in bo na ogled do 1. septembra, je največja razstava njenih del v Združenem kraljestvu doslej.

V okviru razstave v MoMI v sedemdesetih je Yoko Ono trdila, da je v galeriji spustila na stotine muh, prepojenih s parfumom, in da jih morajo obiskovalci najti. Pa to sploh ni bilo res. Foto: EPA
V okviru razstave v MoMI v sedemdesetih je Yoko Ono trdila, da je v galeriji spustila na stotine muh, prepojenih s parfumom, in da jih morajo obiskovalci najti. Pa to sploh ni bilo res. Foto: EPA

Razstavo z naslovom Yoko Ono: Music of the Mind (Glasba uma) so zasnovali skupaj z umetniško zbirko Severnega Porenja - Vestfalije in jo bodo zato jeseni postavili še v Düsseldorfu. V Londonu je na ogled približno 200 del, kot so dokumenti, videi, slike in zvočni posnetki.

Kako lahko participativna umetnost pripomore k svetovnemu miru?
Postavitev obiskovalce spodbuja, da preizkusijo svoje zamisli in sodelujejo pri umetninah. Lahko zabijajo žeblje v platno, slikajo svoje sence ali pustijo komentar o svoji mami na meter dolgi steni. Ljudje lahko tudi topotajo po "Umetnini za teptanje", se rokujejo skozi luknjo v "Sliki za rokovanje" in igrajo šah, pri katerem so figure obeh igralcev bele – "dokler se lahko spomniš, katere so tvoje," kot je pojasnila sokuratorka Juliet Bingham.

"To je značilnost njene trajne kampanje za mir. Gre za participacijo, torej za nekaj, kar ni zmagovanje."

Obiskovalci lahko preučujejo tudi številna "navodila", ki jih umetnica ustvarja že od sredine petdesetih. Po stenah galerije so obešeni listki z napotki, kot so "Prisluhni zvokom obračanja Zemlje", "Glej sonce, dokler ne postane kvadratno" in podobne uganke. Včasih se zdi, da Yoko Ono namerno piše šale: "Predstavljaj si, da pustiš zlati ribici plavati po nebu ... Spij liter vode."

Postavitev obiskovalce spodbuja, da preizkusijo svoje zamisli in sodelujejo pri umetninah. V prazno platno lahko na primer zabijajo žeblje. Foto: EPA
Postavitev obiskovalce spodbuja, da preizkusijo svoje zamisli in sodelujejo pri umetninah. V prazno platno lahko na primer zabijajo žeblje. Foto: EPA

"Yoko Ono ima edinstven način združevanja ljudi in razmišljanja o pomembnih vprašanjih," je pred odprtjem povedal Andrew de Brun iz kuratorske ekipe. Kot otrok je Yoko Ono doživela bombardiranje Tokia. Kot je povedal kustos, v njenem delu ni pomembno le soočenje z vojno in mirom, temveč tudi želja po ozdravitvi.

Eno od del, ki so na ogled, prikazuje sobo s prepolovljenim pohištvom. Kot je povedal kustos, bi umetnica rada dosegla, da bi ljudje prepoznali svojo lastno razdrobljenost. Tudi umetnost Yoko Ono ni dokončana, ampak nastaja skupaj z občinstvom. Pomemben del njene umetnosti je na glavo obrnjen odnos med ustvarjalcem in gledalcem. Nazoren primer te prakse je bil performans Cut Piece, v katerem ji je občinstvo rezalo oblačila s telesa.

Vsi vemo za en zakon Yoko Ono, a v življenju je bila poročena trikrat. To, kako globoko razhod zareže v vsakdanje življenje, tematizira delo Half-A-Room (1967): vsi predmeti tableauja, ki predstavlja sobo, so prerezani na pol in prebarvani v belo. Foto: Tate Modern/Clay Perry
Vsi vemo za en zakon Yoko Ono, a v življenju je bila poročena trikrat. To, kako globoko razhod zareže v vsakdanje življenje, tematizira delo Half-A-Room (1967): vsi predmeti tableauja, ki predstavlja sobo, so prerezani na pol in prebarvani v belo. Foto: Tate Modern/Clay Perry

Mizoginija rokenrola ali "vsega je kriva Yoko"
Razstava dokumentira ključne trenutke umetničine kariere od sredine 50. let prejšnjega stoletja do danes, vključno z njenim bivanjem v Londonu, kjer je spoznala svojega bodočega moža in dolgoletnega sodelavca Johna Lennona. Nekateri oboževalci Beatlov so jo sicer krivili, da je prispevala k razpadu skupine, toda Paul McCartney je nekoč izjavil, da je zasedba razpadla sama.

Kljub takim poenostavitvam pa je Yoko Ono v času sodelovanja z Lennonom doživela ustvarjalni razcvet, je pojasnila Bingham. "Sama govori o tem, kako sta prehajala med svojimi polji ustvarjanja – od avantgarde iz New Yorka in Japonske, ki jo je poznala ona, do rokenrola, ki je bil v njegovi domeni. Drug drugega sta navdihovala ter zelo pozitivno in plodovito prispevala k življenju drug drugega."

Tudi po Lennonovi smrti je danes 90-letna Yoko Ono še naprej delovala kot konceptualna umetnica in mirovna aktivistka. Nova razstava ji postavlja spomenik še v času življenja.

Razstava Yoko Ono v Tate Modern