V Splošni bolnišnici (SB) Celje so za STA poudarili, da jim je z reorganizacijo dela in upoštevanjem odločitve dela zdravnikov, da bodo v času stavke delali do 48 ur na teden, uspelo stabilizirati delovanje bolnišnice. Z reorganizacijo urnikov je predstojnikom uspelo ohraniti obseg dela, ki je večinoma primerljiv z obsegom dela pred 15. januarjem.

Prioritetno zagotavljajo delovanje urgence, sledi zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva hospitaliziranih bolnikov, na tretjem mestu pa je nenujna elektivna dejavnost.

Največ izpadov programa dela se kaže pri tretji postavki, kjer je krajšanje čakalnih dob manj uspešno, kot bi lahko bilo. Od 15. januarja do 23. aprila 2024 so v bolnišnici tako odpovedali 2,5 odstotka storitev specialistično-ambulantne dejavnosti ter slabih 16 odstotkov elektivnih operativnih posegov.

Izpad ambulantnih pregledov je najvidnejši na področju ortopedije, nefrologije, otorinolaringologije in dispanzerske dejavnosti ginekološko-porodniškega oddelka. Odstotek odpadlih storitev se sicer po mesecih niža. "Na operativnem področju so se namreč zdravniki iz etičnih razlogov večinsko odločili za delo v obsegu, ki zagotavlja nemoteno oskrbo akutnih kirurških bolnikov," so pojasnili v SB-ju Celje.

Elektivni program se vrača

Pri elektivnem programu pa se zaradi velikih potreb bolnikov bolnišnica prav tako vrača v organizacijo dela pred stavko z dodatnim popoldanskim operiranjem prek rednega delovnega časa. Kar nekaj zdravnikov je od začetka marca zato preklicalo umike soglasij za delo prek polnega delovnega časa. Trenutno tako velja 115 umikov soglasij.

Na vprašanje, ali zaradi dopustov pričakujejo kakšne težave, so odgovorili, da to v trenutni organizaciji dela pomeni dodaten izziv. Če bi se vsi zdravniki odločili za umik soglasja za nadurno delo, bi bilo na številčno manjših oddelkih nemogoče imeti dopust na način, kot je bil običajen pred stavko, so pojasnili.

V slovenjgraški bolnišnici velike težave pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva

V slovenjgraški bolnišnici so za STA pojasnili, da se po treh mesecih zdravniške stavke pozna način dela po evropski direktivi in marsikje po standardih in normativih. Delovni proces v času nadaljevanja stavke bo tako kot v preteklih mesecih organiziran skladno z zakonodajo, so napovedali. Delo zdravnikov bo večinoma potekalo kot do zdaj do 48 ur na teden in ne več kot 16 ur neprekinjeno.

Ambulantnih obravnav je manj

Zaradi zdravniške stavke je manj ambulantnih obravnav in elektivnih posegov. "Skrbi nas podaljševanje čakalnih dob, saj je dostopnost do zdravstvenih storitev zmanjšana," so opozorili. V času stavke zaznavajo od 40 do 42 odstotkov manj kirurških programov, ambulantna dejavnost je zmanjšana za polovico – različno po posameznih specialnostih glede na razpoložljivost ekip.

"Urniki za maj so pripravljeni, a se že spoprijemamo z velikimi težavami pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva," so opozorili. Ob tem so pojasnili, da nobene od dejavnosti niso ukinili, odpadajo pa nenujne storitve.

Težave se pojavljajo prav na vseh oddelkih, organizacija dela je zaradi pomanjkanja kadra zelo težka, saj se prednostno usmerjajo v nujne primere. Pozna se tudi, da se kompleksnost težav pri kronično bolnih stopnjuje, tako pri ambulantnih obravnavah, še zlasti pa pri hospitaliziranih bolnikih, so pojasnili.

Težja organizacija dela

V času prihajajočih dopustov bo delo še težje organizirati. Pričakujejo stopnjevanje težav in dodatno krnjenje obravnav.

V brežiški, novomeški in soboški bolnišnici maja zaradi zdravniške stavke ne pričakujejo dodatnih težav.

Medtem v Splošni bolnišnici Brežice organizacija dela kljub zdravniški stavki poteka po ustaljenem redu. Organizacija dela za maj je pripravljena, so navedli za STA.

Tudi lanskoletni dopust brežiški bolnišnici po napovedih ne bo povzročal težav. Ostanki lanskih dopustov se namreč porabljajo skladno z načrti, ki so jih pripravili na oddelkih.

V prvem mesecu stavke je bilo odpovedanih približno 30 posegov in dobrih 100 specialističnih pregledov. Od sredine februarja zaradi stavke posegov in specialističnih pregledov niso več odpovedovali, razen v protibolečinski ambulanti. Brez soglasja za nadurno delo sicer trenutno delujeta dva zdravnika, kar pa ne vpliva na organizacijo dela na oddelku, s katerega sta, so še pojasnili v brežiški bolnišnici.

Tudi v novomeški bolnišnici, kjer delo poteka prilagojeno, v izmenah, so urnike za maj že sestavili in večjih težav ne pričakujejo. Letne dopuste so namreč načrtovano imeli prek celotnega leta, so pojasnili za STA. Do zdaj je pri njih sicer odpadlo približno 15 odstotkov operativnega programa in 10 odstotkov specialističnih pregledov, vse paciente pa so prenaročili na nove termine.

Razen predvidenih dopustov in večjega števila izobraževanj ne pričakujejo večjih težav v maju niti v soboški bolnišnici. Kot so pojasnili za STA, od maja umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo ne bodo predstavljali večje težave pri organizaciji dela. Od začetka stavke je sicer tam odpadlo približno 400 posegov. Največji del odpadlih posegov se nanaša na začetek stavke, so še sporočili.

Stavka Fidesa poteka 15 tednov

Stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki se je začela 15. januarja, traja 15 tednov in je že pred časom postala najdaljša zdravniška stavka v Sloveniji do zdaj. Sindikat zahteva sklenitev aneksa k tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, s katerim bi ustrezno dvignili plače še starejšim zdravnikom po tistem, ko je bila večina mlajših zdravnikov v prejšnjem letu deležna dviga plač za pet plačnih razredov.

Fides in vlada sta prejšnji četrtek prvič po neuspešni mediaciji nadaljevala stavkovna pogajanja. Pogajanj od takrat ne komentirajo, prav tako ne bodo razkrili novih terminov srečanj, so napovedali.