Tega naj bi predvidoma vzpostavili do konca leta ob sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo Marka Rusjana sodobni ples nima osrednje matične javne institucije, ki bi bila vozlišče javnih praks ustvarjalcev in motor raznolikih podpornih dejavnosti. Drugih podrobnosti Rusjan danes še ni želel razkriti.

Sama resolucija javni zavod opredeljuje kot ustvarjalno, raziskovalno, rezidenčno, skupnostno, medgeneracijsko, izobraževalno in vključujoče stičišče na področju sodobnega plesa, ki bo skrbelo za razvoj področja sodobnega plesa, umetniško produkcijo, profesionalni razvoj ustvarjalcev, medsektorsko in medpodročno povezovanje. Zavod bo tudi spodbujal projekte na področju zdravja in dobrega počutja, razvijal bo kulturno-umetnostno vzgojo, medgeneracijsko sodelovanje, mednarodno povezovanje in promocijo sodobnega plesa ter zeleni prehod.

Decentralizirano delovanje zavoda s prostori v več občinah
Delovanje javnega zavoda bo lokalno umeščeno, vendar utemeljeno z regijskimi, evropskimi in mednarodnimi ambicijami glede povezovanja, sodelovanja in trajnostnih ciljev. Program bo javni zavod razvijal v sodelovanju z nevladnimi organizacijami ter samozaposlenimi v kulturi.
Kot omenja strategija, bo javni zavod razpolagal s primerno infrastrukturo. Imel bo večje število vadbenih prostorov, uprizoritveni in produkcijski prostor, multimedijsko dvorano, specializirano knjižnico s čitalnico in arhivsko zbirko, skupnostni delovni prostor, razstavno-konferenčni prostor, administrativne prostore, rezidenčno stanovanje ipd. Deloval bo decentralizirano in imel prostore v več občinah. Prekarnost bo naslavljal z dobrimi delovnimi razmerami, vključno z razvojem zmogljivosti za vse generacije in z mentorskimi shemami, znotraj katerih bo omogočal rast in nadgradnjo znanja predvsem mlajših ustvarjalk in ustvarjalcev, je še navedeno v strategiji.

Po javni razpravi bo ministrstvo strategijo, ki je zapisana na devetih straneh, za sodobni ples tudi sprejelo. Strategija poudarja ključne izzive in smernice razvoja sodobnega plesa in je del širših sprememb kulturnega modela, nastaja pa vzporedno z novo resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 s spremljajočim akcijskim načrtom.

Med cilji tudi zboljšanje delovnih razmer in pravic samozaposlenih v kulturi
Resolucija razlaga pet zastavljenih razvojnih ciljev. Kot je pojasnil Rusjan, so poleg ustanovitve javnega zavoda za sodobni ples kot sistemske podpore za sodobni ples cilji še internacionalizacija, medsektorsko povezovanje, kar pomeni vključitev sodobnega plesa na področje šolstva, zdravstva in sociale, decentralizacija, prek katere se bodo produkcijski pogoji vzpostavljali po več delih Slovenije, ter izboljšanje delovnih razmer in pravic samozaposlenih v kulturi.

Poleg prekarizacije in negotovih delovnih razmer prepoznava strategija še pet ključnih izzivov s področja sodobnega plesa; pomanjkanje vadbenih, produkcijskih in uprizoritvenih prostorov, neobstoj osrednje javne institucije, pomanjkanje celostnega pristopa k podpornim, mednarodnim in drugim dejavnostim in potrebo po redefiniciji kulturnega ekosistema sodobnega plesa v okviru uprizoritvenih umetnosti ter decentraliziranem pristopu.

Dokument so oblikovali strokovnjaki s področja sodobnega plesa in predstavniki z ministrstva
Strategijo je oblikovala 12-članska delovna skupina za sodobni ples, ki so jo sestavljali strokovnjaki s področja sodobnega plesa in predstavniki z ministrstva za kulturo. Tega so zastopale Kim Komljanec, Tjaša Pureber in Mojca Jan Zoran. Poleg njih so bili v delovni skupini še Tamara Bračič Vidmar, Nastja Bremec, Petra Hazabent, Andreja Kopač, Nina Meško, Maša Radi Buh, Teja Reba, Dejan Srhoj in Rok Vevar. Komisija se je prvič sestala marca lani.

Področje umetniškega ustvarjanja z najvišjo stopnjo prekarnih zaposlitev
V Sloveniji se področje sodobnega plesa že več desetletij srečuje z neurejenimi prostorskimi in produkcijskimi razmerami ustvarjanja. Gre za eno od področij umetniškega ustvarjanja z najvišjo stopnjo prekarnih zaposlitev. Kljub težkim razmeram ustvarjalci sodobnega plesa dosegajo številne uspehe doma in v tujini.