Odpadna embalaža. Foto: BoBo
Odpadna embalaža. Foto: BoBo

Uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki je deležna sprememb glede količine komunalnih odpadkov in števila objektov, bo šla v javno obravnavo predvidoma sredi meseca. Trenutna uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganje komunalnih odpadkov je bila sprejeta leta 2022 še pod prejšnjo vlado. Zdaj so pristojni pripravili nov predlog z nekaterimi spremembami, ki se nanašajo na količine komunalnih odpadkov in število objektov za toplotno obdelavo odpadkov.

Predlog uredbe predvideva 160.000 ton letne količine za izvajanje javne službe, medtem ko je ta v obstoječi uredbi določena pri 180.000 tonah letno. Glede na dosedanje podatke na ministrstvu ocenjujejo, da je zmogljivost okoli 160.000 ton odpadkov na leto dovolj. "Ne želimo si prevelikega objekta, ki potem ne bi bil izkoriščen," je poudarila generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanja Bolte.

Če trenutna uredba omogoča gradnjo do največ štirih sežigalnic na območju države, pa je v predlogu uredbe predvideno, da se poleg obstoječe naprave javna služba izvaja v največ dveh novih napravah.

Energetika Celje, ki upravlja Toplarno Celje, je v začetku leta pridobila novo dovoljenje za povečanje zmogljivosti sežiganja na letno zmogljivost 40.000 ton, v prihodnosti pa naj bi se ji pridružili še sežigalnici v Ljubljani in Mariboru, je pojasnila Bolte.

Ministrstvo bo ljubljanski in mariborski občini pomagalo do finančnih sredstev za gradnjo novih objektov, a kot je dejala Bolte, finančna sredstva še niso v celoti zagotovljena. Ena od možnosti financiranja je Evropski sklad za modernizacijo. "Tako Ljubljana kot Maribor sta podala vlogo za financiranje, sledi dogovor, kolikšen delež bo prispevala država."

Kot je dodala Bolte, je hierarhija ravnanja z odpadki jasna, kar pomeni, da se pred sežigom naredi vse drugo. Vendar pa vseh odpadkov ni mogoče predelati, zato jih trenutno izvažamo v tujino, največ na Madžarsko. V zadnjih letih so komunalna podjetja v tujino izvozila več kot 100.000 ton odpadkov letno.

Novi sežigalnici v Ljubljani in Mariboru?

Kje bi stali sežigalnici v Ljubljani in Mariboru?

"Na mizi so prej tri slabe rešitve kot tri dobre," je o upravljanju z odpadki dejal mariborski župan Saša Arsenovič in pri tem poudaril, da je toplotna izraba smeti najboljša izbira med slabimi rešitvami.

Kot je pojasnil, je lokacija za mariborsko sežigalnico znana. "Tezno, blizu sedanjega Dinosa, kjer se tudi načrtuje center za obdelavo odpadkov, torej kjer bo tudi surovina pripravljena," je povedal. Ob tem je napovedal, da se bodo prijavili na razpis za sofinanciranje investicije, začetek gradnje pa pričakuje čez štiri oz. pet let, v primeru, da bodo v skupnosti dosegli konsenz. Arsenovič se sicer nadeja, da bo sežigalnica odpadkov pripomogla k nižjim položnicam.

V Ljubljani pa sta za objekt sežigalnice v Ljubljani poleg lokacije ob Regijskem centru za ravnanje z odpadki na Barju predvideni tudi tisti ob Letališki cesti in Toplarniški ulici.

Žiga Švegelj iz podjetja Atmostferix, ki za ljubljansko občino pripravlja študijo meteoroloških razmer, saj se v Ljubljanski kotlini kot težava pojavlja majhna prevetritev. "Inverzija je dinamična stvar in se spreminja. Po naši statistični obdelavi je v Ljubljanski kotlini inverzija prisotna 70 odstotkov časa, pri čemer se večina temperaturnih obratov začne pod 200 metri nad površjem," je dejal.

"Zavedamo se, da popolnoma brez emisij pač v nobenem tovrstnih projektov pač ne gre, vendar z ustreznimi čistilnimi napravami in z ustreznim konceptom stremimo proti ničelnim emisijam," pa je dejal tehnični direktor Energetike Ljubljana Marko Agrež. Ob tem je poudaril, da je današnja tehnologija neprimerljiva s tehnologijo izpred 30 let ter da za višino dimnika, ki bi bila potrebna za dvig nad mejo inverzije, ni tehnoloških ovir.

Kot je Agrež povedal za Radio Slovenija, bi bil projekt izgradnje sežigalnice vreden od 140 do 150 milijonov evrov, če bi dodali še razširitev vročevoda na jugozahodni del Ljubljane, okoli 200 milijonov. Po njegovem mnenju bi bila najbolj smiselna lokacija na Barju poleg regijskega centra za ravnanje z odpadki. Kot je dodal, bi šlo za del načrtov za opustitev premoga za ogrevanje. "Vsaj tiste primerljive količine, količine emitiranega prahu, dušikovih oksidov, žveplovih oksidov, ki jih danes emitirano iz premogovne tehnologije, bodo nižje, kot so zdaj," je za Radio dodal Agrež.

Začetek javne obravnave predvidoma 15. maja

Začetek javne obravnave predloga uredbe je predviden 15. maja. Po 30-dnevni javni obravnavi bodo videli, ali bo potreben še en javni posvet ali bo uredba lahko šla v dokončno sprejetje, je po posvetu ministrstva pred javno obravnavo uredbe novinarjem povedala Bolte. Sledili bodo razpisi za koncesijo.