Stranka Skupaj za Katalonijo (Junts) je namreč glasovala proti prvemu zakonu, potem ko je bil njihov predlog o razširitvi zakona zavrnjen.

Čeprav je stranka Junts zahtevala sprejetje zakona v zameno za parlamentarno podporo, s katero bi premierju Sanchezu zagotovila nov mandat, je 30. januarja vseeno glasovala proti. Le nekaj minut pred glasovanjem je namreč neuspešno zahtevala dopolnitve zakona, da ta ne bi izključeval nikogar, ki je bil vpleten v poskus odcepitve Katalonije leta 2017.

Prvi predlog zakona je določal, da obtoženih terorizma ne bo mogoče pomilostiti, če so povzročili resne kršitve človekovih pravic. S tem se stranka Junts, ki jo vodi nekdanji predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont, ne strinja. Ravno proti Puigdemontu sicer potekajo številni sodni postopki, tudi zaradi domnevnega terorizma.

Po večdnevnem skupnem delu ter ob upoštevanju smernic evropskega in mednarodnega ustavnega prava so stranke dosegle dogovor o okrepitvi zakona o amnestiji, so v skupni izjavi v sredo sporočili socialisti, Junts in Katalonska republikanska levica (ERC).

Pojasnili so, da bo zakon zdaj zadeval "vse ljudi, povezane s procesom osamosvojitve" in bo "v celoti skladen z ustavo, zakoni in evropskim pravom". Podrobnosti o spremembah naj bi objavili po današnji seji parlamentarnega odbora za pravosodje, poročajo tuje tiskovne agencije.

Tudi ob morebitnem sprejetju zakona v spodnjem domu parlamenta, bo do dokončne uveljavitve zakona utegnilo preteči še več mesecev. Desničarska opozicija zakonu nasprotuje, češ da gre za veliko ponižanje. Vodja opozicijske Ljudske stranke (PP) Alberto Nunez Feijoo je pred januarskim glasovanjem napovedal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči - med drugim z večino v senatu -, da bi obdobje potrjevanja čim bolj zavlekel.

Zakon je sicer tudi v splošnem močno razdelil špansko družbo in sprožil množične proteste, tudi na poziv PP.