"Prostovoljci naj delajo samo v coni, kjer so nastanjeni. Lepo prosimo, ne prihajajte zunaj con, ker obstaja resnična nevarnost plazišč in pa tako imenovanih blatnih drsišč, kar lahko ogrozi življenje ali zdravje." Foto: Matija Mastnak

Spletna aplikacija Poplave 2023 piše, da je do zdaj pomoč prizadetim v poplavah ponudilo več kot 33 tisoč ljudi. Sandi Curk, poveljnik regijskega štaba civilne zaščite za Notranjsko, ki koordinira prostovoljce, meni, da na terenu še vedno potrebujejo prostovoljsko pomoč: "Ne sicer v takšnem obsegu kot pretekli teden."

Pred nami je vremensko obetaven konec tedna za sanacijo in nudenje pomoči, ob tem Curk opozarja, da je na terenu še vedno možnost nesreč pri delu: "Še vedno so tereni razmočeni in blatni. Zaradi tega znova prosimo vse, ki so pripravljeni ponuditi roko pomoči, da so prijavljeni v aplikaciji."

Sandi Curk: Prostovoljce bomo na terenu potrebovali še dolgo

Aplikacija Poplave 2023 zdaj omogoča, da se tisti, ki nudijo pomoč, lahko vpišejo v koledarček, kateri dan bi to delo lahko opravili. To je še posebej pomembno za koordinacijo prostovoljcev. Številni se namreč prijavijo, in ko jih pokličejo, kdaj bi se lahko odpravili na pomoč, ugotovijo, da takrat ne morejo. Od nekaj več kot 600 vpoklicanih včeraj jih je za danes, jutri ali pojutrišnjem udeležbo potrdilo nekaj več kot 150.

Kar je v trenutnih razmerah tudi razumljivo, pravi Sandi Curk: "Ljudje imajo tudi svoje obveznosti, so v službi, imajo svoje zadržke. Ampak vseh 600 ljudi, ki smo jih poklicali, je izkazalo pripravljenost pomagati, mogoče v nekem drugem terminu."

Po 14 dneh naj bi bila prostovoljska vnema še vedno velika: "Danes zjutraj smo prek elektronske pošte dobili zajeten spisek predstavnikov gospodarstva, ki so še vedno tudi z materialnimi dobrinami pripravljeni sodelovati pri roki pomoči."

Še vedno pa prosijo ljudi, da trenutno prehrambnih proizvodov ne vozijo na lokacije in ne darujejo, ker logistično ni več prostora za te dobrine. "Treba je tudi razumeti, da ima vsaka dobrina iz prehranske verige tudi rok trajanja."

Prostovoljsko pomoč na terenu pa bodo potrebovali še dolgo. "Če vzamemo za primer našo sosedno državo, ki jo je prizadel potres na območju Petrinje, ali pa poplave iz leta 2021, ki so zajele Nemčijo in Belgijo, je pomoč prihajala še dobro leto."

V civilni zaščiti se vsem zahvaljujejo za pomoč, ampak opozarjajo, da je najvišja vrednota življenje, zato pozivajo, da je na terenu nujno upoštevati navodila pripadnikov civilne zaščite ali lokalnih oblasti, ki jih sprejmejo: "Prostovoljci naj delajo samo v coni, kjer so nastanjeni. Lepo prosimo, ne prihajajte zunaj con, ker obstaja resnična nevarnost plazišč in pa tako imenovanih blatnih drsišč, kar lahko ogrozi življenje ali zdravje."

Zavedajo se tudi kritik, ki prihajajo s terena in se pojavljajo tudi na družbenih omrežjih, da pomoč ni tako organizirana, kot bi morala biti. Sandi Curk opozarja, da so morda res v aplikacijo kdaj dobili tudi manj prošenj za pomoč od občin, ampak da moramo razumeti kaos na terenu, ki je vladal v prvih dneh katastrofe. Po sestankih na državni in občinski ravni pravi, da se zdaj javljanje potreb po pomoči izboljšuje.

Sandi Curk, poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko, še poziva vse, ki se bodo prijavili kot prostovoljci, naj jasno napišejo, kdaj lahko ponudijo pomoč. Tako bodo tudi koordinatorjem in tistim, ki pomoč potrebujejo, olajšali delo.