Foto: EPF
Foto: EPF

Leto pandemije je zaznamoval precejšen upad celotne zgodnje podjetniške dejavnosti. Ta je s predlanskih 7,8 odstotka lani upadla na šest odstotkov, pri čemer na Inštitutu za podjetništvo in management malih podjetij na omenjeni fakulteti poudarjajo, da je upad zaznati tudi v drugih evropskih državah, medtem ko je na svetovni ravni zgodnja podjetniška aktivnost narasla.

V evropskem merilu je Slovenija med 18 državami zasedla 14. mesto. V povprečju je indeks celotne zgodnje podjetniške dejavnosti v evropskih državah znašal 8,1 odstotka.

Ob tem je raziskava pokazala, da je pandemija privedla tudi do novih priložnosti, ki jih želijo uveljaviti posamezniki. V Sloveniji je takšnih zgodnjih podjetnikov skoraj tretjina, kar je toliko kot v povprečju v evropskih državah.

Na splošno več ljudi pozna nekoga, ki je ustanovil podjetje, kot koga, ki je nehal poslovati, vendar je raven slednjih še vedno visoka v številnih gospodarstvih, zlasti zunaj Evrope in Severne Amerike.

Kot ugotavlja vodja slovenskega dela raziskave Miroslav Rebernik, je tako kot v drugih evropskih državah tudi v Sloveniji ta razlika izrazita, saj le 6,4 odstotka ljudi v povprečju pozna nekoga, ki je ustanovil podjetje, več kot četrtina pa nekoga, ki je zaradi pandemije prenehal poslovati.

Rebernik še pojasnjuje, da so bili podatki, tako v Sloveniji kot v svetu, pridobljeni maja in junija lani, ob koncu prvega vala epidemije, ko se je obetalo izboljšanje epidemičnih razmer ali pa posamezne države še niso bile močno prizadete.

Slovenija po družbenih vrednotah o podjetništvu visoko

Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Slovenija se, podobno kot v preteklih letih, po vseh elementih družbenih vrednot o podjetništvu uvršča visoko nad evropsko povprečje. Delež odraslega prebivalstva, ki meni, da so uspešni podjetniki v družbi dobro sprejeti, spoštovani in uživajo velik ugled, znaša v Sloveniji več kot 85 odstotkov. Na skoraj 69 odstotkov je zrasel tudi delež ljudi, ki menijo, da je podjetništvo dobra izbira za kariero.

Kot poudarjajo avtorji raziskave, je eden od pomembnih podpornih mehanizmov pri spreminjanju kulturnih in družbenih norm v smeri sprejemanja in podpore podjetništvu v družbi tudi medijska podpora. Dobrih 81 odstotkov ljudi meni, da je v medijih v Sloveniji pogosto mogoče zaslediti zgodbe o uspešnih novih podjetnikih.

Podatki po starosti in spolu

Raziskava GEM še razkriva, da se motivacija za podjetništvo razlikuje tudi med starostnimi skupinami zgodaj podjetniško aktivnih posameznikov. Pri najmlajših je najbolj izražen motiv preživetja, kar lahko odraža težave pri iskanju primerne službe za tiste z manj izkušnjami. S starostjo se pogostost tega motiva zmanjšuje, v starostnih skupinah od 45 let naprej pa povečuje, kar spet verjetno odraža tveganje za izgubo službe.

Že tretje leto zapored se povečuje zgodnja podjetniška dejavnost žensk v Sloveniji. V tem času se je povečala za skoraj deset odstotnih točk (na dobrih 38 odstotkov) in tako prvič v opazovanem obdobju presegla evropsko povprečje. Rezultat je presenetljiv in kaže, da je padec ekonomske aktivnosti v času pandemije, ki je na trgu dela izraziteje prizadela ženske, posledično prispeval k intenzivnejšemu ustanavljanju podjetij med ženskami, ugotavljajo avtorji raziskave.

Primerjava z evropskimi državami kaže, da se je lani Slovenija uvrstila na deveto mesto. Največje udejstvovanje žensk v zgodnji podjetniški dejavnosti sta izkazovali Švica (47 odstotkov) in Nemčija (46,5 odstotka), najmanjšo pa Italija (24 odstotkov) in Luksemburg (31 odstotkov).