"V dogovoru z Monzo smo sklenili, da je zame bolje, če celotno naslednjo sezono odigram v Parizu, kjer bom lahko veliko igral in dobival izkušnje. Pri Monzi bi verjetno le sedel na klopi. Zavedam se, da francosko prvenstvo ni tako kakovostno kot italijansko, a še vedno gre za visoko raven odbojke, predvsem pa bom lahko v celotni sezoni odigral med 35 in 40 tekem, kar je pomembno za moj razvoj. Moram narediti korak naprej, ne smem predolgo sedeti na klopi. V sezoni 2025/26 se bom spet vrnil k Monzi," nam je povedal 20-letni kamniški odbojkar, ki je jeseni dvignil veliko prahu s prestopom iz Calcita Volleyja (s kamniškim klubom je imel pogodbo do poletja 2025), kjer so pravico iskali na sodišču, primer pa še ni dobil epiloga. Začasno odredbo, na katero se je skliceval Calcit (ta je od Mujanovića zahtevala, da se vrne v klub), so medtem razveljavili, saj sodišče ni prisluhnilo mnenju druge (Mujanovićeve) strani.

Italijanski prvak v nedeljo postala Perugia
Kakor koli, s selitvijo v Italijo oziroma v prestižno Superlego so se Mujanoviću seveda izpolnile sanje. Da bo Monza prišla kar v veliki finale, si ni nihče mislil. Finalna serija se je razpletla v nedeljo, Monza bi morala zmagati, da bi izsilila odločilno peto tekmo, toda Perugia je v gosteh slavila zmago z 1:3 (1:3 je bilo tudi na koncu v zmagah). Monza je dobila prvi niz na 19, naslednje tri pa izgubila na 23, 25 in 20. Pri zmagovalcih je Wilfredo Leon, ki se poslavlja od Perugie (kariero bo nadaljeval na Poljskem), zbral 25 točk (od tega pet asov), pri Monzi pa sta bila spet najučinkovitejša Stephen Maar (20) in Eric Loeppky (15). Gregor Ropret (intervju boste lahko prebrali v torek) za Perugio ni igral, Mujanović pa je v celotni finalni seriji dobival le drobtinice in občasno prišel v igro na blok.

Zvezdnikov se je že navadil
"Seveda bi raje videl, če bi dobil več priložnosti. Da prihajam v igro samo za blok, sem vajen še iz reprezentance, tako da zame to ni bilo nič novega. Trener Massimo Eccheli je v polfinalu s taktiko treh sprejemalcev presenetil Trentino, v finalu pa smo bili konkurenčni tudi Perugii in zamislim trenerja ne gre oporekati." Je bila za Mujanovića, za katerega je bil še pred dobrim letom dni vrhunec slovenski derbi proti ACH-ju, posebna izkušnja, ko je lahko od blizu gledal svetovne ase odbojke, kot so Gianelli, Leon, Michieletto, Plotnicki ...? "Mogoče se bo slišalo arogantno, a zvezdnikov se navadiš. Seveda gre za fenomenalne igralce, a v teh petih mesecih, odkar sem v klubu, sem se na vse to že kar navadil. Konec koncev pa imam vrhunske igralce že v slovenski reprezentanci."

Najučinkovitejši konec februarja v finalu Pokala Challenge
Finale italijanskega prvenstva je vendarle nekaj, česar ni dano okusiti vsakomur. "Seveda je to posebna zgodba, a trudil sem se, da ne razmišljam preveč o pomembnosti tekem. Moje izkušnje so takšne, da tudi ko sem igral v slovenskem prvenstvu, sem največkrat igral slabše, kadar sem se preveč obremenjeval s tem, da je treba veliko pokazati." V letošnji sezoni mu bosta sicer najbolj v spominu ostali dve tekmi. "Peta tekma polfinala DP-ja je bila nekaj posebnega. Vodili smo z 2:0 v nizih, a se rešili v petem nizu. Za vso ekipo je bil to zelo čustven trenutek in prva uvrstitev v veliki finale v zgodovini kluba. Glede mojih iger pa ne bom pozabil povratne tekme konec februarja v finalu Pokala Challenge, ko sem proti Projekt Warszawi dosegel 17 točk in bil najučinkovitejši. V igro sem prišel kot menjava za Arthurja Scwarza, a sem ostal do konca, ker je bilo že jasno, da so Poljaki zmagovalci tekmovanja."

Julija v Pariz in – avgusta spet
Skratka, Mujanovićeva izkušnja z Monzo je bila pod črto zelo lepa: "Naredil sem velik korak naprej, tu so že treningi nekaj posebnega, podobno kot v reprezentanci." Mimogrede, slovenska reprezentanca se bo, seveda tudi z Nikom Mujanovićem, zbrala v ponedeljek in začela priprave na Ligo narodov. Vse kaže, da si bo Slovenija izborila nastop na olimpijskem turnirju v Parizu. Lani je Mujanović po poškodbi Tončka Šterna izkoristil zaupanje Cretuja, kaj pa pričakuje letos? "Nisem še preveč razmišljal o tem. Sem v odlični formi, selektor pa se bo odločil, kako in kaj. Morda spet dobim priložnost, razumem pa, da lovimo olimpijske igre in da v Ligi narodov ne bo prostora za eksperimentiranje." V Pariz bo Mujanović v vsakem primeru (klubskim obveznostim naproti) odpotoval konec avgusta, kjer bo združil moči z Rokom Bračkom: "Zelo se veselim, da bova spet igrala skupaj po dolgem času. Vedno je lažje priti nekam na novo, če nekoga tam že poznaš."