Sodniki so ocenili, da je Moskva kršila sporazum ZN-a o boju proti terorizmu, ker ni preiskala verjetnih obtožb o financiranju terorističnih dejavnosti. Foto: Reuters
Sodniki so ocenili, da je Moskva kršila sporazum ZN-a o boju proti terorizmu, ker ni preiskala verjetnih obtožb o financiranju terorističnih dejavnosti. Foto: Reuters

V isti sodbi so sodniki Meddržavnega sodišča (ICJ) ugotovili, da je Rusija kršila protidiskriminacijsko pogodbo, ker po priključitvi polotoka Krim ni podprla izobraževanja v ukrajinskem jeziku na zasedenem območju.

16-člansko sodišče je zavrnilo ukrajinsko zahtevo, da ji Rusija za kršitve protiteroristične in protidiskriminacijske pogodbe plača odškodnino, je pa Moskvi naložilo spoštovanje pogodb in ji ukazalo, da razišče vse morebitne obtožbe o financiranju terorizma.

Ukrajinski predstavnik Anton Korinevič je poudaril, da je sodba pomembna za Kijev, saj ugotavlja, da je Rusija kršila mednarodno pravo. "To je prvič, da je Rusija uradno in pravno označena kot kršiteljica mednarodnega prava," je povedal novinarjem po razsodbi.

Ukrajina je leta 2017 na Meddržavno sodišče vložila tožbo, v kateri je obtožila Rusijo, da je s financiranjem proruskih separatistov v Ukrajini kršila protiteroristični sporazum. Na zaslišanju na sodišču junija lani je Rusija zavrnila ukrajinske obtožbe, da je financirala in nadzorovala proruske separatiste v vzhodni Ukrajini kot izmišljotine in "očitne laži".

Ukrajina je obtožila Rusijo, da skuša na Krimu izbrisati kulturo Tatarov in Ukrajincev. Sodišče je zavrnilo vse obtožbe v primeru etnične skupine Tatarov, a ugotovilo, da Rusija ni storila dovolj, da bi podprla izobraževanje v ukrajinskem jeziku.

Sodniki so tudi ocenili, da je Moskva kršila sporazum ZN-a o boju proti terorizmu, ker ni preiskala verjetnih obtožb, da so bila nekatera sredstva iz Rusije v Ukrajino poslana za morebitno financiranje terorističnih dejavnosti.

V zadevi, ki je trajala skoraj sedem let, je Kijev obtožil Rusijo, da je opremljala in financirala proruske sile, vključno z uporniki, ki so julija 2014 sestrelili letalo MH17, pri čemer je umrlo vseh 198 potnikov in članov posadke. Ukrajina je namreč trdila, da je Rusija dostavila raketni sistem, s katerim je bilo sestreljeno letalo, a je v tem primeru ni obtoževala finančne podpore.

Sodišče ni želelo odločati o sestrelitvi letala MH17, saj je navedlo, da se kršitve v povezavi s financiranjem terorizma nanašajo le na denarno in finančno podporo, ne pa na dobavo orožja ali usposabljanje, kot trdi Ukrajina.

Novembra 2022 je nizozemsko sodišče obsodilo dva Rusa in enega Ukrajinca na dosmrtni zapor zaradi njihove vloge v nesreči.

Sodbe sodišča so dokončne in se nanje ni mogoče pritožiti, vendar sodišče nima načinov, da bi uveljavilo svoje odločitve.

V petek bo ICJ odločal še o eni zadevi, v kateri Ukrajina obtožuje Moskvo, da je za opravičilo agresije 24. februarja 2022 krivično uveljavljala konvencijo o genocidu iz leta 1948.